Koalicija zavrnila predlog zakona za višje neto plače!
petek, 17. 10. 2025
Predlog zakona so poslanci po odboru obravnavali tudi na izredni seji državnega zbora, kjer je stališče, ki ga objavljamo v nadaljevanju, predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko.
Slovenija se v času mandata Golobove vlade sooča z izrazito neugodnimi trendi na področju davčne politike, še posebej tistimi, ki neposredno vplivajo na neto dohodke zaposlenih.
Eden prvih škodljivih ukrepov Golobove vlade je bila ustavitev postopnega zviševanja splošne olajšave, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše v letu 2022. Zato namesto, da bi imeli v letošnjem letu splošno olajšavo v višini 7 tisoč 500 evrov, je le ta zgolj v višini 5260 evrov.
Zgolj razveljavitev tega zakona je Slovenca z minimalno plačo prikrajšala za 2100 evrov neto dohodka, tistega, s povprečno plačo pa kar za 3600 evrov. Golobova vlada od povprečne plače letos napram letu 2022 je vzela kar 300 evrov neto več mesečno in to ob dejstvu, da si ljudje zaradi inflacije lahko kupijo za 13 odstotkov manj.
Razveljavljen dvig splošne olajšave pa ni edini ukrep, ki je neposredno znižal neto plače. 1. 1. 2024 je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek, s 1. 7. 2025 pa še prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki od zaposlenega vzame 1 odstotek njegove bruto plače, dodaten 1 odstotek pa plača še delodajalec za storitev, ki se sploh še ne izvaja.
Po zadnjih podatkih OECD znaša davčni primež, torej delež davkov in prispevkov stroškov dela v Sloveniji 44,6 odstotkov, kar nas uvršča na šesto mesto med vsemi državami OECD. Posebej je izpostavljeno, da obremenitev dela v Sloveniji narašča z višino plače. Pri višje plačanih kadrih, ki so ključni za gospodarsko rast, je davčni primež še višji.
Pot, po kateri gre aktualna vlada, je napačna. Prava pot je v razbremenitvi plač, zato smo v Slovenski demokratski stranki predlagali postopno zvišanje splošne davčne olajšave in s tem povečanje neto dohodkov vseh zaposlenih: v letu 2026 na 8000 evrov, v letu 2027 na 9000 evrov ter v letu 2028 na 10000 evrov. Osnovni namen splošne davčne olajšave namreč je, da se iz obdavčitve izključijo dohodki, ki jih posameznik potrebuje za preživetje.
Po podatkih statističnega urada znaša prag tveganja revščine trenutno 981 evrov mesečno ali okoli 11772 evrov letno. Zviševanje splošne olajšave je tako nujno potrebno. Dohodek, ki je namenjen osnovnemu preživetju, namreč ne bi smel biti predmet obdavčitve.
Druga sprememba, ki smo jo predlagali, se nanaša na spremembo lestvice za odmero dohodnine in znižanje davčne stopnje v petem davčnem razredu iz trenutnih 50 na 45 odstotkov. Predlagali smo sorazmerno zvišanje vseh dohodkovnih pragov in s tem počasnejše prehajanje zavezancev v višje davčne razrede, kar omogoči, da se večji del plače obdavči po nižji stopnji.
Skupni učinki dviga splošne olajšave in sprememba lestvice za odmero dohodnine bi nekomu z minimalno plačo v letu 2028 prinesli dodatno 758 evrov neto, nekomu s povprečno plačo 1374 evrov neto in nekomu z dvakratnikom povprečne plače 1996 evrov neto. S tem ukrepom bi davčno razbremenili vse plače.
Vsi bi neto na račun dobili več. Žal poslanci Svobode, SD in Levice mislijo drugače in ljudem ne privoščijo višjih plač, zato predlog zakona zaključuje svojo pot. Svoboda, SD in Levica je nekomu z minimalno plačo že vzela več kot 2100 evrov, nekomu s povprečno plačo več kot 3600 evrov in nekomu z dvakratnikom povprečne plače več kot 5200 evrov.
Sedaj pred volitvami pa ponujajo drobtinice. Ljudje si zaslužijo višje neto plače vsak mesec. V Slovenski demokratski stranki smo podoben zakon v času naše vlade že sprejeli in ker bo seveda več kot očitno to potrebno, ga bomo sprejeli spet, ko bo nastopila naša vlada.