Koalicija Slovenija vložila pobudo za referendum o sistemskem zakonu

o t.i. izbrisanih, 17.3.2004 o t.i. izbrisanih, 17.3.2004 Koalicija Slovenija je 17. marca 2004 ponovno vložila referendumsko pobudo o sistemskem zakonu o t.i. izbrisanih. Referendumsko vprašanje se glasi: ali ste za to, da se z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25.2.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče vprašanje njihovega statusa uredi tako, kot je v njem predlagano? Dr. Andrej Bajuk, predsednik N.Si, je pojasnil, da je pobuda izraz doslednosti Koalicije Slovenije glede stališča, kako naj se vprašanje sistemskega zakona o t.i. izbrisanih uredi. “Prepričani smo, kot smo bili že v začetku, da se mora to vprašanje rešiti na ustavnopravnem področju. Sistemski zakon, ki je sedaj v proceduri v državnem zboru in čaka na tretje branje, je za nas nesprejemljiv. Zato je zahteva, da se o njem odločijo državljanke in državljani Slovenije v skladu z našim ustavnim redom in zato smo tudi to pobudo vložili. Podprta je s skoraj štirimi tisoči podpisov državljank in državljanov širom Slovenije in prepričani smo, da morajo o tem odločiti Slovenke in Slovenci, za kar se bomo zavzemali tudi v prihodnosti,” je zatrdil Bajuk. Predsednik SDS, Janez Janša, pa je razložil zakaj je Koalicija Slovenija ponovno vložila pobudo. “Obstajata dva bistvena razloga za to. Prvi se nanaša na zakon sam, ki je slab, neselektiven in krivičen do velikanske večine slovenskih državljank in državljanov in ki poleg ostalega ne omogoča resnega omejevanja odškodnin. Drugi razlog tiči v situaciji, ki je nastala po zadnji odločitvi Ustavnega sodišča, ko je možno iz obrazložitev zadnjih sodb Ustavnega sodišča razbrati, da bi zaradi nespretnih formulacij v tem zakonu, še tiste omejitve, ki v zakonu vseeno so, lahko bile potem, ko bo zakon sprejet, razveljavljene. Možno je, da je šlo za vnaprejšno pričakovanje takšne rešitve, v smislu, češ mi smo poskušali najti rešitve, ampak potem je Ustavno sodišče naredilo svoje. Zakon je torej z obeh vidikov slab, zato nam ne preostane druga možnost, kot da se zatečemo po odločitev k suverenu po slovenski ustavi, se pravi k tistemu, ki lahko v slovenski ustavi odloča neposredno, to pa so volivke in volivci,” je dejal Janša in še pojasnil, da zakon ne bi zdržal nobene resne moralne presoje, kaj šele ustavne. “Recimo za bivše pripadnike agresorske armade, ki niso pristopili na slovensko stran, je predvideno, da teh pravic ne bi mogli koristiti samo tisti, ki so neposredno sodelovali v oboroženih spopadih, torej navadni vojaki in časniki. Tisti pa, ki jih je poslal, poveljujoči, pa iz teh pravic ni izvzet, kar je škandal brez primere, na katerega smo opozarjali med razpravo,” je bil konkreten Janša. Opozoril je, da je opozicija predlagala ustrezne spremembme, vendar na to ni nihče produktivno reagiral, kar pomeni, da je nekdo zavestno zapisal takšno formulacijo, s katero ščiti politične somišljenike s tistih časov, predvsem višje časniki oz. oficirji jugoslovanske armade. Žrtvuje pa tiste, ki so neposredno sodelovali v oboroženih spopadih, čeprav so tisti najbrž še najmanj krivi. “Koalicija Slovenija smatra, da je pobuda upravičena, da bomo brez večjih problemov v krajšem času zbrali zadostno število podpisov pod njo in da bomo dobili tudi zadostno večino na referendumu, tako da se zakon takšen kot je, zavrne, in s tem prisili zakonodajalca, da pripravi resno zakonsko rešitev, ” je prepričan Janša.

Referendumska pobuda volilcem