Koalicija se ne zaveda resnosti gospodarske krize

Državni zbor je na 11. seji po nujnem postopku obravnaval predlogal zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2008 in 2009, ki se ga  spreminja zaradi novega dogovora o plačah, sklenjenega z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in zaradi spremenjenega zakona o plačah v javnem sektorju. V nadaljevanju objavljamo stališče PS SDS glede predloga zakona, ki ga je predstavil poslanec SDS mag. Andrej Vizjak.

Magnetogram ni lektoriran! MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik! Kolegice in kolegi! Tudi ta zakon ilustrira in priča, da se vlada in koalicija pravzaprav ne zavedata resnosti krize oziroma situacije, ki je nastala ne le v Sloveniji, temveč tudi širše in gre pravzaprav z nekimi smešno simbolnimi ukrepi nad resne težave s katerimi se ne le samo sooča slovenska ekonomija, ampak tudi ljudje. Torej, ko pogledamo finančne učinke teh, gre za, v letošnjem letu pravzaprav za simbolno raven pod milijona evrov in v prihodnjih letih nekaj milijonov evrov, pri čemer pa vsi vemo, da je samo primanjkljaj državnega proračuna za prihodnje leto planiran v višini nekaj manj od dveh milijard evrov. In tudi pristop, da se gre vlada pogajati z javnim sektorjem in seveda z nekaterimi priviligiranimi skupinami funkcionarjev, na tak način da se odmakne, torej odprava plačnih nesorazmerij, da se posega v tisti segment dela plače, ki je namenjen nagrajevanju uspešnejših, učinkovitejših, je zgrešen. Po naši oceni bi morala država torej izkoristiti to obdobje kot obdobje priložnosti, da otrebi Slovenke in Slovence in slovensko ekonomijo nepotrebnih postopkov in posledično nepotrebnih birokratov. Po številnih zavodih, agencijah, uradih, ministrstvih, sektorjih itn. Torej, iskati bi bilo potrebno prihranke pri, seveda nepotrebnih postopkih in posledično v številu zaposlenih v javnem sektorju.

Po moji oceni bi bilo potrebno nadaljevati z odpravo plačnih nesorazmerij in nagrajevati uspešne. Garantiram, da bi se s takim pristopom nabralo bistveno, bistveno več prihrankov, ne samo za čas in obdobje krize, temveč tudi, da bi se s tem otrebilo slovenske javne uprave številnih nepotrebnih, tako birokratskih in administrativnih opravil, kot tudi posledično sedimenta, ki se je na razno raznih službah v javni upravi nabral v teh letih.

Namesto, da bi razmišljali o razbremenitvah, razmišljamo o tem, kako bomo administrativno nekaj zavlekli in s tem naredili nek učinek. Ne bomo, spoštovani gospodje, ne bomo s tem privarčevali in prihranili praktično ničesar in bomo prej ali slej to dobili kot bumerang nazaj. To je nepravi pristop in je res kaplja v morje, v primerjavi s finančnimi tegobami, s katerimi se slovenska ekonomija in javne finance ukvarjajo. Torej, nekaj milijonov evrov, praktično za 2 milijardni primanjkljaj v prihodnjem letu. To je ena stvar, ki jo želim podčrtati.

Druga stvar je, pravite, da ta zakon ne uvaja nobenih posebnih sistemskih sprememb, vendar zgolj povzema socialni sporazum oziroma nek dogovor med socialnimi partnerji v ta zakon. Sprašujem vas, v redu, tukaj ste stavili na socialni dialog in to na nek način zapisali, kaj pa pri zniževanju pokojnin oziroma zniževanju usklajevanja pokojnin v prihodnje ali zniževanju usklajevanja socialnih transferjev v prihodnje? Ali ste se tudi tam pogovarjali s socialnimi partnerji oziroma reprezentativnimi predstavniki teh skupin, katerim posegate v pravice. Niste. Upokojencem boste prikrajšali usklajevanje pokojnin, ne da bi se usklajevali s komerkoli, razen verjetno s predstavniki posameznih političnih opcij, ki se ali pa celo civilne družbe, ne vsemi, ampak tistimi, ki so vam blizu.

Po naši oceni gre za izredno parcialen, nedosleden in neučinkovit ukrep, ki ne bo naredil nič, pravzaprav ničesar ne  bo doprinesel k temu, kar je pravzaprav namen. To je, da bi se nekaj privarčevalo na račun potrošnje javne uprave in seveda pri plačah.

Še enkrat, po naši oceni je problem bistveno bolj resen, je tudi priložnost, da bi naredili nekaj pomembnih, nepopularnih rezov v javno upravi, da bi se Slovenija in vsi, ki delamo v okviru in še posebej gospodarski subjekti, otresli številnih nepotrebnih procedur, in da bi s tem bila ta uprava učinkovitejša in verjetno tudi cenejša oziroma predvsem cenejša in to bi moral biti cilj. V tem zakonu tega cilja niti približno ne sledite in težko boste dobili zato našo podporo.