Koalicija ščiti organizatorje terorističnega napada v Velikovcu

Javnost ima pravico vedeti, kaj je v arhivih Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji obravnavali zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Stališče PS SDS je predstavil dr. Vinko Gorenak.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.DR. VINKO GORENAK: »Hvala lepa. Uvodoma, seveda da ne pozabim, te zahteve ne bomo podprli, to je jasno, torej zahteve za ustavno presojo zaradi tega, ker je nepotrebna. Ampak, pojdimo po vrsti. Jaz sem se čez vikend srečal z eno gospo, ki pravi: “ja, za boga dajte se ukvarjati s sedanjostjo, z delovnimi mesti in tako dalje in ne s preteklostjo” in drugi stavek, ki mi ga je rekla, je rekla: “pomagajte tej vladi”. No, in jaz sem to gospo povabil na kavo in iz kave je šla drugega mnenja. Namreč povedal sem ji, da je predlagatelj tega zakona koalicija. Torej, opozicija in mi s tem nimamo vpliva, da to danes sploh obravnavamo. In druga zadeva, seznanil sem jo, da je ta opozicija podprla do danes okoli 60% vseh zakonov, ki ste jih prinesli v parlament, da smo pa mi vložili ene 100 zakonov, mimogrede danes kar prihaja z vlade smo mi predlagali pred dvema letoma, tiste plačilne roke, ampak jih je v celoti zavrnila ta koalicija. Še en odgovor javnosti bolj kot tistim, ki ste v to prepričani.Povsod po svetu so arhivi zaprti 50 do 70 let, to je teza, ki jo boste ponavljali kot sosedova papiga. Ampak javnosti je treba povedati naslednje. To je res, v zahodnoevropskih demokracijah in ne v državah bivšega komunističnega režima, tam so pa odprti pod določenimi pogoji. To je treba v štartu povedati. Namreč še enkrat spomnim na sodbo Vrhovnega sodišča iz leta 1997, ki je tej politični policiji s pridevniki, ki jo davijo, okarakterizirala za teroristično organizacijo, torej, to so rekli vrhovni sodniki, da ne bo kakšna težava. Morate imeti to v mislih, ko boste govorili o tem, morate to v mislih kaj je reklo Vrhovno sodišče, sodno vejo oblasti se pa je spoštuje, zlasti na tej strani. Spomnim se to, da je leta 1998 bilo uničenih 95% vsega arhiva. Torej, če mi danes govorimo o tistih nekih 5%, ki je ostalo, kaj pa je bilo z njimi. Leta 1997 je ena od levih vlad, Drnovškova vlada sprejela zakon in je rekla: “Vse kar je nastalo pred 17. majem 1991 se preda Arhivu Republike Slovenije.” To se vi sprejeli, mnogi še danes tu sedite. In kaj se je zgodilo? Do leta 2005 se ni zgodilo nič. Se pravi sprejet je bil nek zakon, tako kot mnogi drugi, ampak zgodilo se ni nič, zakon je bil lep, rekel je, da to mora iti v Arhiv Republike Slovenije, pa ni šlo. Če obdobja leta 2004-2008 in naše vlade ne bi bilo, bi bilo še danes to tako verjetno, ampak hudič, čas in volivci tudi kaj drugače odločijo in leta 2004 po preobratu sprejmemo zakon in rečemo: Arhivi postanejo javni. Ne samo, da so v Arhivu Republike Slovenije, ampak so tudi javni. Uredba, ki jo je ministrica označila za nezakonito; Mimogrede razveljavite jo, če mislite, da je nezakonita uredba.; je rekla, da arhiv republike zagotovi posebno varovanje in dostopnost, pazite beseda “dostopnost” je tam noter, in ne govoriti o neumnostih. Leta 1994 torej, je situacija takšna, da ob sprejemu tistega zakona, gospod Bevk, gospa Potrata, je ni več, gospa Širca, aha, ste v redu, stisnili ste gumb “za”, torej bili ste za ta zakon. Vas sem preveril ostalih pa nisem, ostali si pa lahko pogledate. Torej, ni bilo nobenih težav. Zakon ste podprli in ste rekli: V redu je, če so arhivi javni. Boste povedali. 2009, ko gospa Širca trdi, da je bil zaklenjen, zapečaten in ne vem kaj še, ne bo držalo. Mogoče v vaših glavah, ampak z dovoljenjem tukaj sedečega direktorja ali njegovega predhodnika, ne vem točno koga, je šla noter mlada raziskovalka. Torej arhiv ni bil zaprt in ni bil tajen, saj je šla noter, leta 2009, takrat je Vlada Boruta Pahorja, torej vaša vlada. Kako trdite, da je bil zaprt in zapečaten in ne vem kaj še, če je šla noter mlada raziskovalka. Ali ste kršili zakon?! Ne vem. Marec 2010, za to govornico: “dogodek v Velikovcu me je močno pretresel, zanj sem izvedel iz medijev, kot vsi ostali državljani.” To smo slišali za to govornico. Ali lahko citiram, prosim. Gremo naprej, avgust 2010, se pa pojavi Omerza. Kaj pa zdaj z njim? Kaj se je zgodilo avgusta 2010, da državljan Omerza, publicist, od včeraj vem, član LDS, to sem včeraj izvedel, ne sme več noter. To, gotovo. Torej imamo javni zakon, ki pravi javno, ampak direktor Sove pravi, da je to tajno, avgusta nalepi tiste nalepke gor, da je to tajno. Ampak, poglejte. Od leta 2007 do 2011 so štiri leta, niso ogroženi interesi države, ni ogrožena varnost države, niso ogrožena življenja ljudi in ni ogrožena manjšina na Koroškem. Ali ni res? Gremo naprej. Do konca avgusta 2010 pa lepo direktor, tukaj sedeči, pravi: Omerzi moramo dovoliti, tak je zakon. Direktor Sove: Ne. Ali je zdaj direktor Sove nad zakonom? Je. Bo postal podpredsednik vlade, kolikor vidim, bivši predsednik države v Bruslju že išče naslednike in se sestaja z Voljčem, Potočnikom in ostalimi, mogoče pa mu pripravljate tudi namestnika, enega smo že videli v eni bližnje vzhodnih držav, kjer je bil na čelu državne varnosti oziroma varnostne službe.Glejte, ampak rečeno je zdaj tako: ne, ne, saj mi ne kršimo zakona, gospod Omerza ima začasno omejitev. Koliko časa pa bo trajala začasna omejitev? Koliko časa bo trajala ta začasna omejitev?! Zdaj očitno gremo na referendum ali ustavno sodišče, torej Omerza še čaka. Potem je možno tudi to, ustava in zakon sta jasna, delavski protesti so dovoljeni. Ja, to piše v ustavi in zakonih. Ali lahko pričakujemo, da boste začasno zamrznili te pravice delavcem? Pa boste morda rekli, no, delavske demonstracije so dovoljene, recimo, na Rogli ali pa na Nanosu ali pa morda tja do Črnuč. Veste, tudi to je potem možno, to je povsem mogoče, da naredite.Januar 2011, vlada predlaga zakon, arhive zapremo. Zakaj pa? Zakaj že? Zdaj pa poglejte te trditve, bom šel malo hitreje skozi. Direktor Arhiva pravi: “Ne vem, kaj je v arhivih, jih nisem videl, ampak zagotovo vem, da bi razkritje arhivov ogrozilo interese države, ogrožena bi bila varnost države, ogrožena bi bila življenja ljudi in ogrožena bi bila manjšina na Koroškem.” Gremo naprej, predsednik vlade: “Ne vem, kaj je v arhivih, nisem jih videl, ampak zagotovo vem, da bi njihovo razkritje ogrozilo interese države, ogrožena bi bila varnost države, ogrožena bi bila življenja ljudi in manjšina na Koroškem.” Prej pa štiri leta ni bila, kajne? Svetovalec vlade, gospod Lubi, ki vodi oziroma koordinira, sekretar, ali kako že, Sveta za nacionalno varnost: “Ne vemo, kaj je v arhivih, nismo jih videli, zagotovo pa bi njihovo razkritje pomenilo, da bi ogrozilo interese države, ogrožena bi bila varnost države, ogrožena bi bila življenja ljudi in manjšina na Koroškem.” Bravo! Kajne, ničesar še niso videli. Koalicijski poslanci: “Ne vemo, kaj je v arhivih, nismo jih videli, ampak zagotovo vemo, da bi njihovo razkritje ogrozilo interese države, ogrožena bi bila varnost, življenja ljudi in manjšina na Koroškem.” Bravo! Gospod Bevk, gospa Potrata, gospa Širca in drugi, nihče od vas ni arhivov videl, tudi jaz ne, ampak zagotovo pa veste, da bi njihovo razkritje pomenilo to, kar sem do zdaj našteval. To pravi tudi gospod Juri. To pravi tudi on, tudi on jih ni videl. Včeraj sva se soočila, tudi on jih ni videl, ne ve, kaj tam notri je, ampak je prepričan in ve, da bi njihovo razkritje ogrozilo interese države, ogrožena bi bila nacionalna varnost in ogrožena bi bila življenja ljudi in manjšina na Koroškem. Ja, bravo! Kaj, imate telepatijo, da veste, kaj je potem to? Ne, gospodje, vsi vi in vse naštete institucije, vsi poslanci in vsi ostali verjamete nekemu papirju, ki ga je spisal šef obveščevalne službe. To je vse.Gremo naprej. Za zaprtje arhivov je, glej ga, vraga, dr. Grilc s Koroške, on tudi pravi, da bi to zaprl, zelo zanimiva zadeva. Ampak za odprtje arhivov so pa pravzaprav Korošci, recimo, dr. Šturm je tudi znan pri njih, oni bi pa to odprli. Ja, kako to, gospod Grilc, no? Ste mogoče bili v kakem Škocjanu v tistem obdobju, pod kakim daljnovodom? Ne vem. Gospe in gospodje, kako torej veste, da bi vse to razkritje ogrozilo manjšino, državo, njeno varnost, njene interese, če nihče od vas tega ni videl? Kako to veste? Veste, vi veste nekaj povsem drugega. In vaša naloga je drugačna. Vi ne ščitite interesov države, vi ne ščitite interesov varnosti države, vi ne ščitite življenj ljudi, vi ne ščitite manjšine na Koroškem, vi ščitite organizatorje terorističnega napada v Velikovcu in druga teroristična dejanja. Njih ščitite in nikogar drugega. Vi ščitite tudi, to sem včeraj izvedel po radiu, 250 strani podatkov o atentatu v Velikovcu. To ščitite, kajne? Vi ščitite odlikovanca predsednika države, ker je v času, ko je vodil Službo državne varnosti, po Koroškem pokalo. Ne morete reči, da valjda tudi on ni vedel, kaj delajo njegovi podrejeni. Čeprav se danes mirne duše oglasi po telefonu v eter in reče, ne, ne, ne, to niso bili moji. To pa že ne, moji so jih odkrili. Glejte, po tolikih letih še kar laže. Glejte, tudi predsednik države je rekel, dovoljujem, da se vse, kar omenja moje ime, postane javno. Hvala vaša visokost, za to dovoljenje. Hvala za tako dovoljenje. Ampak ne potrebujemo vašega dovoljenja, gospod predsednik. Vsi arhivi so tudi to minuto javni. Tisti, ki se nanašajo na vas in vsi ostali. Vaša beseda je potrebna za nekaj drugega. Gospod predsednik, vaša beseda je potrebna v naslednjem smislu, da se spoštuje zakon, ki velja za vse. S tem bo veljal tudi za vas in lahko bomo verjeli, da verjamete v odprte arhive. Gospe in gospodje, nasprotujemo tej ustavni presoji, ker ni potrebna. Spoštujemo pravico ljudi do referenduma. Včeraj, danes in jutri. Oblast še ima ljudstvo, tako še piše v Ustavi. Hvala lepa.«