Iskanje

Pridruži se

Koalicija s kršenjem zakona in ustave ogroža gospodarski in družbeni razvoj države

V SDS se upravičeno sprašujemo, ali se vlada Mira Cerarja s sklicevanjem na fiskalni zakon pri sprejemanju zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju norčuje iz sebe ali ima pri tem za norca kar celo državo.

Koalicija s kršenjem zakona in ustave ogroža gospodarski in družbeni razvoj države

Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji obravnavali predloga zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila poslanka Anja Bah Žibert.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

ANJA BAH ŽIBERT: Spoštovani. Pred nami je predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju, ki ga vlada predlaga v sprejem po nujnem postopku. Gre za dokument, ki bi moral biti zaradi finančnih posledic in vpliva na javne finance pripravljen transparentno in v skladu s 148. členom ustave, ki določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi, brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke.

Vlada se v oceni stanja in razlogih za sprejem tega zakona sklicuje celo na spoštovanje zakona o fiskalnem pravilu. Pri tem se upravičeno sprašujemo, ali se s sklicevanjem na fiskalni zakon vlada norčuje iz sebe ali ima pri tem za norca kar celo državo. Namreč, kako se lahko nekdo sklicuje na spoštovanje zakona o fiskalnem pravilu, ki ga ob tem istočasno tudi krši. Naj ob tem spomnim tudi na besede Stranke modernega centra, izrečene ob sprejemu zakona o fiskalnem pravilu, citiram: »Sprejem zakona o fiskalnem pravilu razumemo kot enega temeljnih državotvornih aktov za postopno konsolidacijo in nadaljnjo stabilizacijo javnih financ ter za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj države.« Upam, da največja koalicijska stranka vsaj na podlagi lastnih trditev dojame, s čim se igra in da s kršenjem zakona in ustave ogroža gospodarski in družbeni razvoj države.

V Slovenski demokratski stranki smo že ob sprejemanju proračunov oziroma rebalansov v prihodnjih dveh letih opozarjali, da gre za kršenje zakona o fiskalnem pravilu in posledično tudi ustave, saj zakon med drugim določa, da je Fiskalni svet tisti, ki pripravlja oceno upoštevanja fiskalnih pravil, ko gre za predlog državnega proračuna oziroma predlog rebalansa državnega proračuna. Opozarjali smo tudi na to, da ob sprejemu proračunov manjka pomemben dokument in to je dokument, ki ga rokohitrsko, malo počez, sprejemamo danes, ko sta proračun oziroma rebalans proračuna že sprejeta.

Na vsa naša opozorila pa vlada in koalicija pravzaprav ostajata gluhi. Ne ganejo ju niti opozorila Evropske komisije, ki je opozorila, da obstajajo tveganja neskladnosti za zahtevanje pakta za stabilnost in rast in pozvala slovensko vlado k izvedbi ustreznih ukrepov.

Predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 je usklajen dokument, ki pa pravzaprav to sploh ni. Res je, da je bil včeraj s sindikati še podpisan dogovor in v državni zbor poslana izjava o stopnji usklajenosti besedila zakona, a smo kljub temu po podpisu omenjenega dogovora na sejo matičnega odbora prejeli še dodatna amandmaja na zahtevo vodje pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja glede neusklajenih členov. Tudi to je sindikatom potem uspelo.

Ob tem je potrebno poudariti, da so se s svojim predlogom amandmaja odzvali tudi v Združenju občin Slovenije in predlagali, da se v predmetnem zakonu določi tudi višina povprečnine za leto 2017 v višini 535,6 evrov. Slednjega v tem predlogu zakona ni, čeprav vlada na drugi strani zagotavljanje velikega dela sredstev za uresničevanje tega zakona nalaga spoštovani ravno občinam. Državna sekretarka na Ministrstvu za finance je namreč na včerajšnjem odboru za notranje zadeve in javno upravo izjavila, da bo od predvidenih 56 milijonov potrebnih za uresničevanje tega zakona, če bo sploh dovolj, padlo na občine kar 24 milijonov.

Skratka, vlada se z občinam ni dogovorila glede povporečnin, kljub temu pa ji s tem zakonom nalaga nove obveznosti oziroma zagotavljanje sredstev. Na ta način vlada ustvarja zopet novo kategorijo drugorazrednih.

Spoštovani, je delovanje in vodenje države na tak način odgovorno ravnanje? Je sprejemanje aktov, s katerimi se krši zakonodajo in Ustavo Republike Slovenije odgovorno dejanje? Je ustvarjanje novih kategorij drugorazrednih državljank in državljanov odgovorno dejanje? Ker v Slovenski demokratski stranki delamo in ustvarjamo odgovorno politiko, početja te vlade ne moremo podpreti. Hvala lepa.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.