Koalicija prepoveduje razpravo opoziciji

Slaba vest je huda reč. Vsi v dvorani na strani vladajoče koalicije bi se morali dobro zavedati, da so danes rušili pravne temelje ustavnosti in parlamentarizma v Sloveniji. Koalicijski poslanci so v državnozborski dvorani uporabili besedo “prepovedujem”, bobneč in v parlamentu nesprejemljiv izraz o tem, kako omejiti neko razpravo, četudi pod krinko svobode govora poslancev. Omejiti razpravo, in sicer ne o izjavi nekega posameznika, čeprav je potrebno spomniti, da je v prejšnjem mandatu parlament o nekaterih izjavah posameznikov, na primer, o pozivanju Romov na barikade in o izjavah v zvezi s tajnimi službami in prisluškovanji razpravljal na svojih sejah in tovrstnega sprenevedanja ni bilo, ampak omejiti oziroma prepovedovati razpravo o uradnem dokumentu, objavljenem na uradni spletni strani srbske vlade, pomeni tudi prepovedovanje  in zanikanje ustavnih, pa tudi človekovih pravic.

V dokumentu, o katerem je koalicija prepovedovala razpravo, sekretar za izseljence Miodrag Jakšić v imenu srbske vlade opozarja, da število t.i. “izbrisanih” ni takšno, kot je z njim vse do jeseni operirala Slovenija, ampak, da je število blizu 30 tisoč. Še več. g. Jakšić “se iskreno zahvaljuje predsedniku slovenskega Odbora za zunanjo politiko, ker je napovedal v Beogradu izdajo dokumentov in izplačilo odškodnin tako imenovanim izbrisanim.”  Skupina koalicijskih poslancev je prepovedovala  razpravo o uradnem dokumentu neke druge vlade, ki se dotika slovenskih notranjih zadev. To pa je nekaj, čemur verjetno ni para v kateremkoli parlamentu Evropske unije.

Koalicijski poslanci so s svojim sklepom pravzaprav postavili parlament v položaj institucije orwellovske oblasti, ko v resnici v danem primeru parlamentarna večina odloča, o čem se sme govoriti in o čem se ne sme.

Po Ustavi RS ima v parlamentu vsakdo pravico predlagati in odpirati teme, ki so relevantne za javni interes. In v danem primeru ima ta tema seveda veliko teh elementov. Prvi je politični. Vprašanje tega, da se vladajoča koalicija odloči in gre v Beograd, prav v mesto, kjer je bilo izdano povelje za napad na samostojno državo Slovenijo, napovedati izplačilo odškodnin t.i. “izbrisanim”, čeprav sami dobro vedo, da so med njimi tudi nekateri okupatorji, tisti, ki so kot agresorji z orožjem napadli državo Slovenijo, je politično silno vprašljivo početje. Poleg tega pa ima takšna napoved tudi materialne posledice.

Vsak pogovor nekega našega uradnega predstavnika v tujini razumejo tisti, ki so na nasprotni strani uradni predstavniki druge države, kot napoved oziroma kot zavezo, ki vsaj moralno, včasih  pa tudi pravno zavezuje matično državo k določenim dejanjem. Pri dajanju tovrstne izjave g. Vajgla v Beogradu je nato prišlo do popolnega sprenevedanja. Stranka vladajoče koalicije je celo pisno dala izjavo, da je šlo v tem primeru za zaseben pogovor. Za kakšen zasebni pogovor? Potovanje g, Vajgla v Beograd je bilo plačano na račun slovenskih davkoplačevalcev, v Beograd je šel  kot uradni predstavnik, na nasprotni, srbski, strani je bil uradni sogovornik.

Zasebnih potovanj in zasebnih pogovorov na račun davkoplačevalcev ni in jih v demokratični državi tudi ne bi smelo biti. Predvsem pa je sporno to, kar je razvidno tudi iz uradnega dokumenta srbske vlade, da se v Sloveniji uresničuje napoved g. Vajgla iz dokumenta.

Samo nekaj tednov po tem sestanku se je število t.i. “izbrisanih” iznenada skrivnostno dvignilo iz nekoč nespornih 18.305 na več kot 25.000. Približalo se je številki 30.000, tako kot je to napovedal srbski sogovornik. Po drugi strani pa je prišlo tudi do odločbe o izplačilu vsaj ene odškodnine, ki sicer v tem trenutku še ni pravnomočna.

Ker se postavlja vprašanje kdo in od kod v resnici vodi Slovenijo in ali je vladajoča koalicija bolj zavezana slovenskim državljankam in državljanom, ali pa je bolj zavezana Beogradu, se je koalicija razprave o problematiki primernosti napovedovanja politik in konkretnega ravnanja države Slovenije v okviru mednarodnih aktivnosti Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles, kadar se te aktivnosti odvijajo v tujini; ter predlogi priporočil za ravnanje udeležencev mednarodnih dejavnosti državnega zbora, otepala.

Ker takšnega ravnanja in napovedovanja uradnih oseb glede izvrševanja notranje politike države ob uradnih obiskih v tujini ne moremo razumeti in ga hkrati v celoti zavračamo, smo o tem želeli opraviti širšo razpravo, ki pa jo je koalicija, v svojem stilu in pod krinko svobode govora, prepovedala.

mag. Branko Grims,
poslanec SDS