Koalicija prepoveduje razpravo opoziciji II.del

Na zahtevo PS SDS in PS SNS je bila včeraj sklicana izredna seja državnega zbora, na kateri naj bi poslanci obravnavali predloge sklepov v zvezi s problematiko primernosti napovedovanja politik in konkretnega ravnanja države Slovenija v okviru mednarodnih aktivnosti Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles, kadar se te aktivnosti odvijajo v tujini,  s predlogi priporočil za ravnanje udeležencev mednarodnih dejavnosti državnega zbora. Podpredsednica Odbora za zunanjo politiko ga. Janja Klasinc (SD) je predstavila proceduralni sklep, ki ga je tik pred izredno sejo državnega zbora na predlog koalicijskih poslancev sprejel Odbor za zunanjo politiko in s katerim so preprečili razpravo poslancev.

Poslanci SDS so se na predlagani sklep v strogo omejenem času, namenjenem obrazložitvi glasu, ostro odzvali, v nadaljevanju pa predstavljamo njihova stališča.

Ivan Grill je v obrazložitvi glasu povedal, da sklepa, ki ga je predlagala koalicija ne more podpreti, saj razlaga, da državni zbor ni prostor, kjer bi se tovrstne obravnave lahko opravljale, nikakor ne zdrži. Koaliciji je očital, da zlorablja svojo glasovalno premoč in krši ustavo ter izrazil mnenje, da se bo ta praksa očitno nadaljevala tudi v prihodnje.

France Cukjati je povedal, da ga zelo moti, da nekateri politiki govorijo, da niso prav nič odgovorni za svoje nastope v tujini. Poudaril je, da se on osebno vedno čuti odgovornega do svojih volivcev, do svoje države in da vedno temeljito premisli, kaj govori. Opozoril pa je tudi, da je v današnji razpravi bistvena svoboda govora, ki  je opoziciji s sklepom, ki ga predlaga koalicija, kratena. In čeprav ustava zagotavlja opoziciji, da lahko zahteva izredno sejo in razpravlja o temi, ki jo predlaga, je koalicija ustavo gladko kršila.

Dr. Vinko Gorenak je v obrazložitvi glasu povedal, da bo glasoval proti sklepu, ker mu ta sklep prepoveduje govoriti. Opozoril je na dvoličnost, ki koalicijskemu poslancu dovoljuje, da nekaj obljublja v tujini, njemu, kot opozicijskemu poslancu, pa ni dovoljeno govoriti v parlamentu. Koalicijski poslanec ima pravico do govora, opozicijskemu poslancu se jo jemlje. Povedal je še, da tovrstni sklepi vodijo v že videno pred letom 1990.

Rudolf Petan je opozoril na omejevanje človekovih pravic, o katerih koalicija toliko govori takrat, ko govori o t.i. “izbrisanih”. Vprašal je tudi, čigavi predstavniki ljudstva so opozicijski poslanci, da jim koalicija prepoveduje govoriti. Povedal je še, da ne ve v kateri državi bi našli tak primer, da predsedujoči v parlamentu izjavi in ponovi, da je prepovedano govoriti o temi, ki je bila najavljena v glavnem mestu neke tuje države, v temu primeru v Beogradu, in da bodo izplačali odškodnine, t.i. “izbrisanim”, ko pa v Sloveniji za to ni zakonodaje in ni pravne podlage za uresničitev česa takšnega. Kasneje so v Sloveniji po tej obljubi v Beogradu začeli izdajati dopolnilne odločbe za t.i. izbrisane, v rebalansu pa koalicija zmanjšuje sredstva za štipendije, za ceste, …. “Za t.i. izbrisane pa bi naj bila namenjena milijarda sredstev”, je še opozoril Petan.

Robert Hrovat je zbrane opozoril na zapis na spletni strani Vlade Republike Srbije, kjer je državni sekretar Ministrstva za izseljence Vlade Republike Srbije Miodrag Jakšić izjavo predsednika Komisije za zunanje zadeve parlamenta Republike Slovenije gospoda Iva Vajgla ocenil kot zelo dobro, ker je gospod Vajgl najavil, da bodo t.i. “izbrisani” dobili dokumente in odškodnine. Dejstvo je, da je bila izjava dana in tu se ne da sprenevedati.

Zvonko Černač je v svoji obrazložitvi glasu povedal, da očitno obstaja težava z razumevanjem pravice do svobode izražanja. Ob tem je izpostavil hipotetičen primer, v katerem bi se npr. predsednik parlamentarnega odbora Republike Slovenije, znašel na Hrvaškem in tam izjavil, da ima Hrvaška glede morske meje prav. “Ali bi bilo po vašem mnenju v nasprotju s svobodo izražanja o tem razpravljati v tem parlamentu ali ne, oziroma v skladu z vašo novo današnjo paradigmo, ali bi bilo to sploh dovoljeno, ” je vprašal Černač. Na današnji dan je bilo opoziciji preprečeno, da bi govorili o materialnih posledicah zagotovila, ki je bilo dano s strani visokega državnega uradnika in kar bodo čutili vsi slovenski davkoplačevalci. “Danes ste nam, spoštovane gospe in gospodje, nadeli nagobčnike, zavezali usta. Verjetno bi mi, če ne bi živeli v demokraciji, ampak v nekem drugem času, recimo, v letu 1945, v takem primeru končali v jamah in breznih. Hvala bogu, da živimo v demokraciji,” je zaključil Černač.

Po mnenju Mira Petka lahko koalicija, ki ima zadostno večino v parlamentu izglasuje karkoli in je tudi tista, ki določa okvire zunanje politike. Dogodek v Beogradu je po njegovem mnenju le napovedal stališča in politiko vladajoče koalicije. Natančno razumevanje izjav in tudi koalicijskega sporazuma oziroma koalicijske pogodbe pa kaže na to, da bodo t.i “izbrisani” dobili odškodnine. Tudi v koalicijskem sporazumu je na 50 strani jasno zapisano, da imajo pravico do povračila škode vsi tisti, ki so bili deležni protipravnega dejanja izbrisa. Torej, izbris je bil po mnenju koalicije protipravno ravnanje in v primeru protipravnega ravnanja bo v duhu 26. člena Ustave sledila pravica do odškodnine. Če je taka odločitev koalicije, tu opozicija seveda ne more kaj veliko, ker je prešibka. Miro Petek pa je vseeno apeliral na poslane koalicije, da v duhu demokracije opozicijskim poslancem dovoli, da lahko povedo svoje mnenje. 

Po besedah Milenka Ziherla bi bila v državnem zboru potrebna širša razprava o mednarodni dejavnosti poslancev, poslanskemu kolegu g. Vajglu bi, med drugim, takšna razprava tudi omogočila obrazložitev dogajanja v Beogradu. Razprava o ravnanjih delegacij državnega zbora v tujini pa je, po mnenju Ziherla,  pomembna tudi zato, ker se poslanci ob razvejani mednarodni dejavnosti srečujejo z nekaterimi tajnimi gradivi. Ravno zaradi tega pa samovolja poslanca o tem, kaj bo nekje povedal, ni tako zelo samoumevna. 

Alenka Jeraj meni, da kadar nekdo odpotuje v tujino na podlagi aktov in dokumentov, ki urejajo delo državnega zbora ali njegovih delovnih teles, potem je v tujini na uradnem potovanju, pri čemer se mora v pogovoru s predstavniki druge države zavedati, da bodo besede, ki jih bo povedal, imele določene posledice za njegovo državo. Po njenih besedah ni nič protiustavnega v sklepu, ki ga je zahtevala skupina poslancev SDS, ko je predlagala, da poslanci na uradnem obisku ne bi smeli dajati napovedi konkretnih politik o ravnanjih Slovenije, ki jih Državni zbor RS še ni sprejel. Po mnenju  Jerajeve bodo poti v Srbijo in zgovornost nekaterih poslanskih kolegov verjetno tudi čedalje pogostejše, poslanke in poslanci, državljanke in državljani pa bodo o tem vedeli bolj malo ali pa celo nič. Po napovedi izdajanja odločb izbrisanih in izplačilu odškodnin v Srbiji, prihaja še nekaj drugih novic o slovensko-srbskem sodelovanju. “Srbiji bomo pomagali pri vstopanju v EU, uredili bomo socialno zavarovanje in slovenske pokojnine za srbske državljane, govorimo o sedem tisoč osebah, srbski jezik bo postal eden od izbirnih predmetov na slovenskih šolah, Slovenija naj bi priznala srbsko manjšino na našem ozemlju, odpravili bomo vizume za srbske države, pobratili se bosta Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Beograd…” je nanizala le nekaj najbolj aktualnih napovedi sodelovanja Jerajeva.

Za mag. Andreja Vizjaka je višek cinizma v tem, da se koalicija zavzema za svobodo govora, hkrati pa s sklepi na delovnih telesih, konkretno na Odboru za zunanjo politiko, preprečuje razpravo in svobodo govora v hramu demokracije, kjer se lahko govori svobodno, demokratično in o vseh zadevah, ki tangirajo življenje v naši državi, kakor to omogoča Ustava RS in njene določbe. Razprava glede izjav in napovedanih odškodnin bi bila zelo pomembna, če ne usodna za slovenske davkoplačevalce in prihodnjo socialno politiko, gospodarsko politiko, razvojno politiko … Po besedah mag. Vizjaka bodo namreč odškodnine, kot posledice obljub, danih v Beogradu in konkretno izdanih dokumentov, plačali slovenski davkoplačevalci, ki pa danes izgubljajo službe, se ubadajo z gospodarskimi problemi, ko zmanjkuje denarja za štipendije, pokojnine, plače …

Po mnenju Marjana Bezjaka v Sloveniji ni več demokracije, saj je bila izvožena v Beograd oziroma na srbska tla, slovenski davkoplačevalci pa bodo morali plačevati za stvari, ki se vlečejo že od leta 1991. Ravno tako pa upa, da bo parlament v bodoče le postal demokratičen in da se bo v parlamentu lahko razpravljajo o, za državo, pomembnih zadevah.

Poslanec Marijan Pojbič je prepričan, da so tisti, ki so imeli možnost povedati mnenje, znali oceniti v čem je bil ključni problem izjave, ki jo je dal poslanec Državnega zbora Republike Slovenije g. Vajgl v Srbiji, in to je, da se bodo t.i. izbrisanim izdajale odločbe in da se bodo izplačevale odškodnine. Koalicija pa sedaj javno že nekaj časa vztrajno ponavlja, da se t.i. izbrisanim ne bodo izplačevale odškodnine. Torej gre v tem primeru za grobo zavajanje slovenske javnosti. Zaradi zagotovila denarja za odškodnine za t. i. izbrisane pa po mnenju poslanca Pojbiča, upokojenci v tem letu ne bodo dobili tistega dodatka, ki jim ga je stranka upokojencev obljubila, da bo izplačanih okoli 10.000 štipendij manj kot bi jih sicer bilo, veliko manj bo tudi pošte za tiste starostnike, ki čakajo, da lahko svoj preostanek življenja preživijo v domu za ostarele. Ključni problem, po mnenju Pojbiča, je torej napoved odškodnin v Beogradu, s tem, da poslanec Vajgl ni imel nobene legitimitete, da bi takšno izjavo oziroma napoved v Beogradu lahko dal. 

Jožef Jerovšek pa je dejal, da je razprava o odškodninah za t.i. izbrisane za koalicijo boleča in jo le-ta prepoveduje. Vseeno pa je prepovedovanje razprave o političnih in finančnih posledicah v Beogradu napovedanega vdora v slovenske javne finance  nezaslišana kršitev Ustave RS in Poslovnika DZ. Pomeni tudi teptanje in zanikanje 39. in 82. člena slovenske Ustave, da nihče poslancem ne sme kratiti pravice in svobode govora. Po njegovem mnenju je poslanec g. Vajgl sredi Beograda napovedal vdor v slovenske javne finance prav tam, kjer je Milošević izvedel vdor v slovenske javne finance leta 1989. Po Jerovškovem mnenju je danes v Sloveniji na pohodu tudi komunistična renesansa, ki se je obudila na kongresu SD v Mariboru, in sicer v reinkarnaciji idej in metod, ki se izražajo skozi vsaj tri novoizvoljene podpredsednike te stranke. V Mariboru po mnenju Jerovška tudi ni zmagala mladost kot sporočajo nekateri propagandisti, ampak je zmagal ideološka dogmatičnost in preživele ideje.