Iskanje

Pridruži se

Koalicija nagrajuje agresorje na samostojno Slovenijo

Pri obravnavi vladnega predloga zakona o t.i. “izbrisanih” se je po dvodnevni razpravi končno povsem razgalilo jedro razlik med sedanjo koalicijo in SDS oziroma opozicijo. SDS je s posebnim amandmajem predlagala, da bi se iz možnosti uveljavljanja pravic za nazaj in  pridobitve odškodnin vnaprej izločili tisti, ki so aktivno sodelovali pri napadu na našo državo na strani okupatorja oziroma špekulanti, vendar so vsi razpravljalci vladajoče koalicije to izrecno zavrnili. S tem se je dokončno pokazalo jedro vrednostnih razlik med SDS in sedanjimi vladajočimi, ki torej očitno hočejo nagrajevati tiste, ki so špekulirali s samostojnostjo Slovenije in jo celo napadli z orožjem. Vlada je zakon o t.i. “izbrisanih” poslala v parlament na osnovi izrecne trditve, da “ne prinaša nobenih posledic za proračun”. Ta trditev se je izkazala za očitno neresnično, saj je tudi predstavnik vlade potrdil, da bodo na osnovi zakona stekli novi postopki na upravni in sodni ravni, poleg tega je potrdil, da ni mogoče izključiti možnosti za uveljavljanje pravic za nazaj oziroma odškodnin.V SDS že vrsto let opozarjamo na možne finančne posledice, ki jih bo povzročilo izdajanje dopolnilih odločb  t.i. “izbrisanim”. Tudi sprejem novele zakona o t.i. ” izbrisanih”  in njeno izvrševanje bosta predstavljala ustrezno podlago za vložitev odškodninskih tožb t.i. “izbrisanih” zoper državo. Kljub temu ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal  in njen državni sekretar Goran Klemenčič vztrajno zavajata javnost, da izdaja dopolnilnih odločb tem osebam sploh ni povezana z odškodninami.  Ob tem naj spomnimo, da je ministrstvo v tem mandatu že zavajalo javnost s pravno povsem napačnimi trditvami, da s pravnomočnostjo izdanih odločb zastaralni roki ne začno teči na novo.Pri tem želimo spomniti, da je Okrožno sodišče v Mariboru zaradi plačila odškodnine z vmesno sodbo že dne 3.11.2008 razsodilo, da je podana pravna podlaga tožbenega zahtevka tožeče stranke za plačilo odškodnine. Iz obrazložitve te vmesne sodbe eni izmed t.i. “izbrisanih” je razvidno, da je izrek sodbe Okrožno sodišče v Mariboru oprlo prav na dopolnilno odločbo Ministrstva za notranje zadeve iz leta 2004 in jasno zapisalo, da je zastaralni rok za vložitev zahteve za odškodnino pričel teči z dnem izdaje dopolnilne odločbe omenjeni osebi. Tudi drugačno mnenje nekaterih drugih sodišč te precedenčne sodbe ne spremeni.Odškodnine pa bi lahko kot zagovarjajo člani vlade in vladajoče koalicije, zahtevali tudi špekulanti in celo pripadniki agresorske JLA, ki so očitno kršili človekove pravice slovenskim državljankam in državljanom. To pa je v nasprotju s pravno državo, na katero se  notranja ministrica tako rada sklicuje. Obenem tudi poudarjamo, da lahko tovrstni odškodninski zahtevki, še posebej pa uveljavljanje različnih pravic za nazaj, močno omajejo slovenske javne finance oziroma posežejo v žepe davkoplačevalcev.Z ustavnim zakonom, ki smo ga predlagali v SDS in so ga poslanci koalicije že pred časom zavrnili, pa bi se vsak zahtevek obravnaval posamično. V vsakem konkretnem primeru bi se videlo, ali je bila posamezniku z izbrisom storjena krivica, ali ne. In če je bila storjena, bi jo bilo potrebno popraviti.Daljše neprekinjeno stalno bivanje v Sloveniji je temeljni pogoj za pridobitev statusa državljana RS (od maja leta 2004 hkrati tudi državljana Evropske unije), s čimer se pridobi tudi volilna pravica. To je po naši oceni dodatni politični motiv, zaradi katerega se ministrici iz vrst LDS, ki je na zadnjih volitvah dobila 54.771 glasov oziroma  5,21 % podpore slovenskih volivk in volivcev, tako mudi s sprejemanjem zakonodaje in z izdajanjem dopolnilnih odločb.
Dr. Vinko Gorenak, mag. Branko Grims, Eva Irgl,  Alenka Jeraj, Jožef Jerovšek
Poslanci SDS  ter člani odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje
Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.