Koalicija je že priznala, da je bila afera Patria zrežirana
četrtek, 10. 3. 2011Včerajšnja seja (pogovarjala sva se v petek, op. a.) parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodite in na kateri naj bi zaslišali Milana M. Cvikla, ni bila sklepčna. Zakaj?
Za isti dan sta bili sklicani dve seji komisije. Najprej zaprta seja na zahtevo štirih poslancev koalicije in še redna seja, na kateri bi morali zaslišati mag. Martina M. Cvikla. Cvikl je namreč eden ključnih ljudi, ki jih navaja akt državnega zbora, s katerim je ustanovil komisijo za preiskavo političnih ozadij t. i. afere Patria. Prvo sejo so poslanci koalicije ne glede na to, da so jo sami zahtevali, bojkotirali, ne da bi se sploh opravičili. Potem so bojkotirali še drugo sejo in sklicali tiskovno konferenco, na njej pa naštevali prozorne izgovore, zakaj jih na sejo ni bilo. Najprej vladni poslanci zahtevajo sklic zaprte (nejavne) seje, in ko je sklicana, ne pridejo. Pahorjeva vlada ne pošlje zahtevanih gradiv in vladni poslanci to navedejo kot naslednji izgovor za bojkot ter s tem blokado komisije. Otroški vrtec vladajoče koalicije. Toda niti ta za lase privlečeni izgovor ne drži, saj so bili za zaslišanje g. Cvikla vsi dokumenti že na razpolago v državnem zboru, ker je vodil komisijo 8×8. Zdaj je vsakomur, če le hoče videti resnico, stvar popolnoma jasna. Spet se je izkazalo, da tranzicijski levičarji namesto nekdanjega »Zaustavite desnico!« danes panično vpijejo le še »Zaustavite resnico!«.
Kateri poslanci bojkotirajo delo komisije?
To so člani Dejan Levanič, Tadej Slapnik, Fanc Žnidaršič in Anton Anderlič pa seveda tudi njihovi namestniki. To so Melita Župevc, Cveta Zalokar Oražem, Andrej Magajna in Ljubo Germič. Če bi se sej udeležil vsaj eden od namestnikov članov komisije, bi bila komisija sklepčna in bi lahko opravila svoje delo v skladu z veljavnim dnevnim redom.
Poslanci vladajoče koalicije vam očitajo vodenje sej brez dokaznih gradiv. Kako je s tem?
Koalicijski poslanci so zagnali vik in krik, zakaj ne zagotovimo gradiv, pri čemer naj povem, da se Vlada RS dela norca tako iz državnega zbora kot iz na ustavi utemeljenega dela preiskovalne komisije, kar je prvič v zgodovini samostojne države. To se najbolje vidi iz ravnanja ministrstva za notranje zadeve, ki ga vodi Katarina Kresal. Na zahtevo komisije za preiskavo, ki ima za to polno pravno podlago v zakonu in v poslovniku o parlamentarni preiskavi, gre pa za zahtevo o osebnih podatkih Draga Kosa, nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, so z MNZ odgovorili, da je v Sloveniji 18 Dragov Kosov ter naj jim pošljemo njegov EMŠO in davčno številko. Če bi s temi podatki nepooblaščeno razpolagal kot predsednik komisije, bi seveda kršil zakon in potem bi najbrž isti ljudje naslednji dan sprožili proti meni kazensko obtožbo. Naj kot zanimivost povem, da je tudi napeljevanje h kaznivemu dejanju kaznivo dejanje, zato me zdaj zelo zanima, ali na ministrstvu za notranje zadeve že poteka kakšna preiskava zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju.
Kako lahko to označimo?
Vsekakor je jasno, da gre pri blokadi dela preiskovalne komisije o političnih ozadjih t. i. afere Patria za čisto navadno vladno in parlamentarno pobalinstvo in paničen strah pred resnico. Za kaj pravzaprav gre? Očitno je, da se v koaliciji zelo dobro zavedajo, kaj bi lahko Milan M. Cvikl povedal na komisiji in kako umazana igra sedanje vladajoče koalicije bi se ob tem razkrila, zato je to treba preprečiti z vsemi sredstvi. Vladajoča koalicija je svojo oblast – kot sama priznava s svojim ravnanjem – utemeljila na laži. Sedaj hoče tranzicijska levica z izjavami nekega neverodostojnega mednarodnega kriminalca novo pravljico prodati kot resnico, zato mora za vsako ceno preprečiti, da bi se prejšnja pravljica razgalila kot vsakomur očitna laž. S tem bi padle tudi vse nadgradnje te pravljice oziroma laži. Pretirano vehementno vodenje preiskovalke o brezplačnikih bi se na primer razgalilo kot oblika političnega samozadovoljevanja.
Kako vi gledate na t. i. afero Patria?
Štirje poslanci vladajoče koalicije in Pahorjeva vlada t. i. afero Patria z blokado dela preiskovalne komisije sami razgaljajo kot najbolj sramotno laž tranzicijske levice, s katero so umazali ugled Slovenije v svetu, pri čemer gre sedaj samo še za zavlačevanje. Na podobno zavlačevanje v okviru sodnih postopkov je opozoril tudi predsednik stranke Janez Janš. To počnejo zato, da bi te stvari imeli vedno odprte za manipuliranje. Tukaj se pravzaprav ena in ista zgodba ponavlja – prav smešno, če kdo to le hoče videti – že več kot 20 let. Že vse od osamosvojitve se prav vsakokrat, ko so volitve, državne ali lokalne, odpre neka orožarska afera. Najprej” so bili to nakupi orožja v času osamosvajanja, zdaj je to t. i. afera Patria. To se nato lajna do nezavesti. Sprožijo se sodni postopki, ves medijski stroj 571 se angažira, ko pa so volitve mimo, naslednji dan vse potihne. In potem se spet čim bolj zavlačuje in se odpre spet pred naslednjimi volitvami in spet pred naslednjimi volitvami. Neskončno prežvekovanje enega in istega scenarija, sedaj celo s pomočjo mednarodnih kriminalcev, je odraz pomanjkanja domišljije in še posebej nizke politične kulture tranzicijske levice.
Boste preiskavo pripeljali do konca?
Vsekakor je moj cilj, da se ta preiskava pripelje do konca. Za to bomo uporabili vse možnosti, ki so v okviru ustave in parlamenta. Štirje gcspodje iz koalicije, ki so blokirali delo parlamentarne preiskovalne komisije, so naredili hudo napako. Kajti če je bil prej pri kom še kakšen dvom, ga po tem njihovem ravnanju zagotovo ni več. Če bi imeli vladni poslanci najmanjši argument, bi na sejo prišli, ga razkrili, pokazali in bi že znali vprašati Cvikla tako, da bi on te argumente predstavil. Ampak očitno argumentov ni, zato je bila potrebna blokada.
Vrniva se k pridobivanju podatkov za delo komisije …
Kot predsednik lahko v okviru komisije razpolagam samo s podatki, ki so pridobljeni po uradni poti. Delo preiskovalne komisije namreč ureja ista zakonodaja kot delo rednih sodišč. To pomeni, da lahko zakonito uporabimo samo uradno pridobljene podatke, vsaka napaka pa pomeni razveljavitev tistega dela postopka, v katerem bi bili uporabljeni nezakonito pridobljeni podatki. Zato je seveda ravnanje ministrstva za notranje zadeve, ki si s tem jemlje absolutno oblast, povsem nesprejemljivo. Oblast kvari in absolutna oblast kvari absolutno, pravi stara modrost.
Zakaj potrebujete podatke o Dragu Kosu?
V okviru komisije potrebujemo sorazmerno veliko število podatkov. Obstajata namreč dva sklepa, večinski dokazni sklep, ki ga je že na prvi seji sprejela preiskovalna komisija, kar je izjemen uspeh, in manjšinski dokazni sklep, ki je enako veljaven po poslovniku, ki so ga s podpisi vložili trije poslanci vladajoče koalicije. Oba me torej enako zavezujeta kot predsednika in sem ju dolžan izvesti. Iz teh dveh sklepov izhaja, da moramo pridobiti razmeroma veliko število gradiv; od različnih sodnih spisov pa do gradiv, ki so na razpolago na vladi, v okviru parlamenta in nekaterih drugih institucij. Vsem – brez izjeme in ne glede na to, za kateri sklep gre – smo že zdavnaj poslali dopise, naj nam ta gradiva posredujejo. Žal smo doslej kot edina gradiva dobili tista, ki so že na razpolago v državnem zboru, od sodišč in vlade pa praktično nič.
To je tisto, kar je rekel eden od vladajočih, da niste pridobili nobenih novih gradiv, pač pa ste gradivo iz Cviklove omare samo premestili v svojo, daje to vse in da novih dokumentov nimate . . .
Če bi oni le hoteli, bi seveda zlahka pritisnili na ministrstvo za notranje zadeve in na svojo vlado, naj se nehajo zafrkavati. Vlada bi lahko uporabila vse svoje vzvode za to, da bi sodišča in vse druge državne institucije v razumnem roku (osem dni) posredovale vse ustrezne podatke. Sicer pa smo podatke po dveh tednih znova zahtevali, a še vedno nismo prejeli ničesar. In seveda tisti, ki so sami krivi in odgovorni za to, da teh dokumentov ne dobimo, zdaj to, da jih ne dobimo, uporabljajo kot očitek komisiji. To je kot v vrtcu, kjer otroci sami skrijejo lopatko in potem med jokom vpijejo, da lopatke ni. Toda tej koaliciji se res ni treba delati omejene, saj vsi vidimo, kako je dejansko omejeno sposobna po svoji razvojni neuspešnosti. S tem samo dodatno sramoti sama sebe in vsekakor s tem dokazuje svoj panični strah pred resnico o Patrii. Zavlačevala bo z vsemi sredstvi, da ne bi morda kakšen del resnice prišel na dan.
Naslednja seja komisije je sklicana za petek, 4. marca. Kaj boste takrat naredili?
Spet sta dve seji, prva zaprta na zahtevo štirih poslancev koalicije in druga javna, katere namen je zaslišanje mag. Toneta Ropa, predsednika vlade v obdobju 2002-2004. Rop je vsekakor tisti, pri katerem se je zgodba o Patrii sploh začela. To se v Sloveniji dejansko sploh ne ve. Vsi zmotno mislijo, da je odločitev o nakupu oklepnikov 8×8 nekaj, kar so si izmislili v času prejšnje, Janševe vlade. Kje pa! Odločitev o nakupu osemkolesnih oklepnikov je posledica obljube, ki jo je dal Tone Rop kot predsednik vlade LDS-SD, in to na neustaven in nezakonit način, ker za to ni imel vnaprejšnje odobritve parlamenta, že leta 2003 v Londonu. O tem obstaja verodostojen dokument, ki je bil v parlamentu že predstavljen. Vse zavezujoče odločitve v zvezi z nakupom oklepnikov 8×8, osnovno odločitev, postopek, vsebino, je v resnici sprejela že Ropova vlada. To se pravi vlada SD-LDS v predprejšnjem mandatu. Odločitev Ropove vlade je potrdil tudi parlament, v katerem sta imeli takrat absolutno večino stranki SD in LDS, s sprejetjem ustrezne resolucije. SD in LDS sta torej zavezali državo Slovenijo k nakupu oklepnikov 8×8! Danes pa si oglejte njihovo sprenevedanje. Vlada Janeza Janše je to odločitev Ropove vlade in koalicije SD in LDS samo podedovala in jo je bila dolžna izvesti. Dolžna, poudarjam. Edini »greh« vlade Janeza Janše je bil, da se je odločila, da bo to izvedla na evropsko primerljiv način. Z javnim razpisom. Gospodje iz tranzicijske levice pa so bili že prej dogovorjeni. O tem obstajajo pisma, recimo tisto med ministrstvom za obrambo in Sistemsko tehniko, konkretno gospodom Pavčkom, v katerem so predstavniki vlade izrazili voljo, da oklepnike 8×8 kupijo pri njih. Ker pa je bil javni razpis, so morali izpolnjevati zahteve iz javnega razpisa. Prijavila sta se samo dva, to sta bila Patria in Sistemska tehnika. Patria je imela model že izdelan, ga je pokazala, lahko so ga preizkusili, Sistemska tehnika pa je predstavila samo načrte na papirju. V računalništvu temu strokovno rečemo »vaporvvare« – nekaj, o čemer vsi govorijo, vendar tega še nihče ni videl, ker fizično sploh ne obstaja. Sistemska tehnika namreč ni imela narejenega modela vozila krpan in ga seveda nihče ni mogel preizkusiti. Poleg tega je bila tista ponudba, kolikor je meni znano, tudi dražja. Ampak vse to bo še predmet preiskave, pri tem bomo zagotovo ugotovili še veliko zanimivih plati doslej zamolčane resnice o Patrii.
Volitve bodo prihodnje leto. Kako, mislite, bo potekalo delo komisije v tem času?
Menim, da je zelo velika verjetnost, da bosta koalicija in Pahorjeva vlada, če sodim po tem, kar se zdaj dogaja, storili absolutno vse, da se stvari čim bolj zavlečejo, da torej komisija sploh ne bi mogla dejansko začeti, še manj pa končati svojega dela. V vsakem primeru bomo o tem naredili poročilo in ga poslali v državni zbor. Ali bo to vmesno ali končno, je ta čas manj pomembno. Mislim pa, in to poudarjam še enkrat, da z zavlačevanjem pravosodnih postopkov in blokiranjem komisije za preiskavo ozadja t. i. afere Patria vladajoči sami dokončno priznavajo, da je vse skupaj velika, umazana laž, s katero so umazali ugled Slovenije v tujini. In s tem so pravzaprav že nehote tudi sami priznali absolutno vso krivdo za zgodbo, ki ima za Slovenijo številne škodljive posledice tako doma kot v tujini. Vsekakor pa se to njihovo ravnanje, ravnanje četverice, ki blokira delo komisije, postavlja pod vprašaj. Tudi njihova lastna izvolitev. Kajti s tem njihovim ravnanjem se pod vprašaj postavlja legitimiteta volitev v parlament leta 2008, na podlagi katere so točno ti štirje poslanke oziroma poslanci prišli v slovenski parlament. Kajti če so bile volitve dobljene na osnovi prevare, potem so nelegitimne. So legalne, vendar so nelegitimne. Nelegitimna oblast pa ni tista, ki bi ji lahko prepustili vladanje, oziroma tista, ki bi imela pravico odločati o usodi ljudi, zato bi morala skupaj s svojimi poslanci takoj odstopiti. Politiki z visoko politično kulturo in etiko bi zagotovo ravnali tako. Pri sedanjih vladajočih pa smo priče le praktičnemu prikazu Murphyjevega zakona, da je naraven razvoj stvari od slabega na slabše.
Kako pa komentirate sago o orožju, kakor jo je poimenoval predsednik SDS in je v teh dneh spet aktualna?
Oh, poglejte. Saj to je že prav dolgočasno. Že 20 let od osamosvojitve vedno znova pred vsakimi volitvami ena in ista scena. Vedno znova. Sodni postopki, ki se vlečejo v nedogled. Gre za očitno zlorabo prava. Začne se premlevanje prek medijev. To seveda veliko pove o tem, kdo te medije politično obvladuje. In ko so volitve mimo, naslednji dan vse potihne. In se spet začne, ko se bližajo naslednje volitve. Zgodba se ponavlja v nedogled že dve desetletji. Mislim, da bi si tranzicijska levica vendarle lahko izmislila kaj drugega. Saj je prav dolgočasno, kako eno in isto stvar ponavljajo iz volitev v volitve. Vsekakor pa je zanimivo, da je v Sloveniji nivo politične kulture tako nizek, da temu še vedno nasede določen krog ljudi. Pač skladno z Murphyjevim zakonom, naj bo laž še tako prozorna, vedno ji bo kdo nasedel. Gre za blatenje političnih nasprotnikov, kar ni nič novega v Sloveniji. Že zdavnaj je nekdo, ki je bil takrat ključni mnenjski voditelj tranzicijske levice, zelo jasno dal navodila. Tako to tudi gre, in sicer: najprej diskreditacija, potem likvidacija, po potrebi tudi fizična. Na spletni strani je vodilni Pahorjev (SD) piarovec objavil fotomontažo mene in Goebbelsa. Ko jim zmanjka argumentov, se zatečejo k osebnim žalitvam. Potem . . .
Kako komentirate objavo gradiv na spletni strani SDS v primeru avstrijskega Velikovca?
Moram reči, da tega od blizu ne poznam. Kolikor pa sem se lahko pozanimal, je zadeva medijsko neznansko prenapihnjena. Menda so bili pred kakim letom dni nekateri strokovni sodelavci poslanske skupine SDS v Arhivu Republike Slovenije, kjer so imeli dostop samo do javno dostopnih dokumentov in jih pregledali. Zbrali in skenirali so vse, ki so bili povezani s tematiko državnega terorizma nekdanje Udbe na avstrijskem Koroškem, ter jih shranili v eno mapo, en računalniški »file«. In zdaj, po letu dni, je bilo to objavljeno na spletni strani SDS. To so naredili drugi iz služb SDS, ki so v dobri veri objavili vse skupaj, kar celo mapo. Samo zaradi ene, v bistvu nepomembne napake se je potem vpilo o ponarejanju dokumentov. Kakšno ponarejanje?! Vsi dokumenti so originalni, edini problem je bil, da so bili v eni mapi združeni dokumenti iz različnega časovnega obdobja, pri čemer to ni bilo posebej pojasnjeno in je lahko morda privedlo do pomote, ampak za to pomoto se je SDS že opravičila, zato menim, da bodo ljudje to opravičilo tudi sprejeli. Vendar je prenapolnjena zgodba o »ponarejanju« dokumentov dosegla svoj namen: zaradi nje se je prezrlo – kar izgubilo – ključno dejstvo celotne zgodbe: da so predsednika države ujeli na očitni neresnici, ko je trdil, da o teh stvareh ni bil nikoli uradno obveščen. Iz osnovnega dokumenta pa je jasno razvidno, da je bil zdajšnji predsednik države med tistimi ljudmi, ki so prejemali obvestila tudi o tej zadevi. In po predhodniku je podedoval prejšnja obvestila Udbe. Torej očitna neresnica. A medijski stroj 571 pri predsedniku države očitno ravna tako, kot je sam dejal za na očitni laži ujetega ministra: »To je samo napaka, dajmo mu še eno priložnost!«
Mislite, da se je predvolilni čas za volitve leta 2012 že začel in da so mediji že začeli opravljati umazana dela?
Priprave na prihodnje volitve so se začele dan po prejšnjih volitvah. Vse, kar je bilo storjenega v tem času, je treba razumeti v tem okviru. Osebno menim, da bi Pahorjeva vlada oziroma njena koalicija morala imeti uradni status naravne nesreče za Slovenijo. Mirno lahko rečemo, da je to res naša »najdražja vlada«, pa ne zato, ker bi jo imeli radi, ampak zaradi tega, ker nobena doslej ni in nikoli več nobena ne bo tako zadolžila Slovenije v tako kratkem času, kot jo je ta nesrečna vlada tranzicijske levice. Priče smo grozljivemu gospodarskemu nazadovanju še v času, ko druge države večinoma že beležijo večodstotno gospodarsko rast, Turčija na primer celo več kot 10-odstotno na letni ravni. Slovenija pa še vedno stagnira, število nezaposlenih se drastično povečuje in že presega številko 120.000. Po makroekonomskih kazalnikih in ravnanju vlade sodim, da se bo število nezaposlenih še povečevalo, kar je najhujše. Za Slovenijo bi bilo morda celo ceneje, če bi Pahorjevo vlado in njeno koalicijo poslala na štiriletne plačane počitnice na Havaje, saj s svojim neznanjem in napuhom delajo praktično samo škodo. Žal je edina stvar, ki se Pahorjevi vladi ob njeni očitni razvojni impotenci sploh še dviguje, ogromen javni dolg. Koalicija SD, LDS, Zares in DeSUS je Slovenijo zadolžila za večji znesek, kot je bil skupni dolg vseh prejšnjih vlad po osamosvojitvi.
Lahko navedete primer napuha vladajočih?
Zdajšnja vlada očitno ravna po načelu: ko si enkrat na tleh, ne moreš nikamor več pasti. In zato si pač dovolijo več, kot bi si dovolili v kakih drugih razmerah. Napuh vladajočih normalnim ljudem vedno znova jemlje sapo. Ministrica za kulturo je nedavno trdila, da so neodgovorni tisti, ki so zavrnili njen zakon o RTV Slovenija. Odklonilno stališče do njega pa so imeli reprezentativni sindikati RTV Slovenija, svet zaposlenih na RTV Slovenija, 70 odstotkov novinarjev RTV Slovenija in na koncu več kot 70 odstotkov udeležencev referenduma. So torej po mnenju ministrice neodgovorni novinarji in drugi zaposleni na RTV Slovenija ali kar ljudstvo kot celota? Oblastniški napuh ministrice kar vpije po primerjavi z znano basnijo o požrešni žabi, ki se je v svoji domišljavosti napihovala toliko časa, da je na koncu počila. Tako kot bo vladajoča koalicija na volitvah. Iz napuha so vladajoči zavrnili več kot 100 zakonov v korist slovenskega gospodarstva, za nov zagon slovenskega gospodarstva, ki jih je predlagala SDS, in še na desetine drugih ukrepov, sami pa ustreznih ne predlagajo. Kot vrhunec cinizma lahko ocenimo to, da je po več kot dveh letih obstoja sedanje koalicije vodja poslanske skupine največje koalicijske stranke izjavil, da »jutri začnejo delati«. Ljudje božji, kdaj bo že ta jutri, no … Vsaj dobro jutro jim želim.
Kaj zdaj sprejemate v parlamentu, toliko se namreč govori o reformah?
Glejte, kako je to v slovenskem parlamentu. Ljudje, ki zavrnejo več kot 100 zakonov v korist slovenskega gospodarstva, svojih ustreznih pa ne predlagajo, predlagajo pa po hitrem postopku zaprtje arhivov, potem ko mi temu nasprotujemo, nam očitajo, da smo zazrti v preteklost. Tako očiten nesmisel lahko prodajajo res samo v državi, kot je Slovenija, kjer imajo tranzicijski levičarji v rokah tako močan medijski stroj, da bolj ali manj preglasi vse tiste novinarje in medije, ki so korektni in obveščajo skladno z evropskimi vrednotami. V tem primeru pa je primerno opozoriti še na eno dejstvo, na katerega opozarjam že dlje časa. Tudi nasprotovanje zaprtju arhivov je v bistvu temeljno razvojno vprašanje, pa če se to sliši še tako nenavadno.
Zakaj?
Temeljno razvojno vprašanje je bilo tudi nasprotovanje odlikovanju šefa nekdanje politične policije, Udbe, kar je storil predsednik države. Takšno je bilo tudi nasprotovanje poimenovanju ene od ključnih cest v glavnem mestu po nekdanjem diktatorju. Evropa in z njo ves demokratični razviti svet preprosto ne razume tega, da se v današnjem času lahko odlikuje nekdanji šef tajne politične policije iz časa totalitarnega režima. Zločine tajnih političnih policij sta vendar Evropski parlament in Svet Evrope posebej obsodila v resolucijah pred samo letom dni! Evropa ne razume poimenovanja ulic po komunističnih diktatorjih v 3. tisočletju sredi združene demokratične Evrope, ki je nastala na ruševinah berlinskega zidu. In Evropa ne razume zapiranja arhivov tajne politične policije, potem ko je Evropski parlament z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmih v 6. točki posebej opredelil zahtevo državam, da odprejo arhive tajne politične policije in omogočijo vpogled vanje, še posebej za namene pravnega, političnega in zgodovinskega znanstvenega preučevanja. Pri tem posebej svari pred mogočimi zlorabami, kot je očitno zakon o zapiranju arhiva. Države, ki ravna tako kot Slovenija pod sedanjo oblastjo tranzicijske levice, Evropa ne razume in v očeh demokratičnega sveta postaja Slovenija nekakšen rdeči eksot. Če nekdo išče gospodarskega partnerja ali želi investirati v neko državo, bo zmeraj pogledal, ali ta država spoštuje tiste vrednote, kot jih spoštuje tudi sam, da bo verjel, da bo njegov kapital ustrezno zaščiten. Če pa je neka država v očeh podjetnika oziroma investitorja nekakšen rdeči eksot, potem se bo tej državi zelo verjetno na daleč izognil. Če pa bo z njo že posloval oziroma vlagal vanjo, bo to obravnaval kot rizični kapital. Rizični kapital pa je dražji. Zaradi teh ideoloških zafrkancij, ki jih izvaja sedanja vladajoča koalicija, to v praksi pomeni za Slovenijo dražji kapital, manj neposrednega vlaganja v Slovenijo in še počasnejši razvoj, kot bi lahko bil. Tudi zaradi ideoloških izpadov vladajoče koalicije ima torej Slovenija tako katastrofalne gospodarske rezultate, kot jih beleži zdaj.Foto: Demokracija