Koalicija dve leti slepo zavračala predloge opozicije za izhod iz krize

Cukjati: “Naš cilj je pomagati državi, državljanom, gospodarstvu.” Poslanke in poslanci na današnji redni seji razpravljajo o odgovoru predsednika vlade  na poslansko vprašanje v zvezi načrtovanimi prioritetami vlade do konca mandata. V razpravi je sodeloval tudi poslanec SDS France Cukjati.

FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo. Glede na to, da danes končno enkrat razpravljamo o odgovoru predsednika vlade na poslansko vprašanje, moram izraziti zadovoljstvo, ker načrtovane vladne prioritete pa res sodijo na plenarno razpravo. In sicer, vprašanja kako pristopati h krizi, ki nikakor ne pojenja, se vlečejo iz ponedeljka v ponedeljek, to se pravi izpod vprašanj na naslednja vprašanja predsednika vlade. In tudi pri zadnjih poslanskih vprašanjih v ponedeljek, so bila ta vprašanja odprta in predsednik vlade je med tem v svojem odgovoru takole rekel: “Ta mesec bomo zelo močno delali na paktu konkurenčnosti. Na njem dela delovna skupina, ki sem jo ustanovil prejšnji teden, bo prišla tudi pred predsednike vseh parlamentarnih strank, torej tudi opozicijskih. Računam lahko tudi na vaše sodelovanje, je vprašal opozicijo.” No, najprej, prejšnji teden je ustanovil to komisijo, morda bi bilo dobro, če bi jo že pred dvema letoma. No, pa pojdimo po vrsti. Sinoči smo dobili gradivo, ki ga je poslala vlada, podpisan gospod Borut Pahor, kar obsežno je, v katerem pravzaprav odgovarja in predstavlja te prioritete, o katerih naj bi danes govorili.

Moram reči, da je gradivo zelo zanimivo, podaja številne tabele, tudi številne ugotovitve, ki jih že poznamo, so pa tukaj lepo zbrane in tudi dokaj kritično povzema stališče oziroma analize stanja v Sloveniji, ki pa so nekoliko starejše, pa vendarle. Če pogledamo vprašanje, ki je bilo tudi izpostavljeno pri naših poslanskih vprašanjih prejšnji ponedeljek, je zelo lepo prikazan problem globalne konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji. Namreč mednarodni institut za razvoj menedžmenta v Švici, zelo referenčno analizo podaja in primerja države glede indeksa svetovne konkurenčnosti. In tukaj v tem gradivu, ki ga je poslal predsednik vlade sinoči, lahko zaznamo, da je indeks svetovne konkurenčnosti v Sloveniji drastično padel v primerjavi z letom 2008 ali celo z letom 2009 v lanskem letu. Namreč 2009 smo bili od 57 držav na 38. mestu, lani pa od 58 držav na 53. mestu. To se pravi, za več kot 15 oziroma za 15 mest. In seveda tukaj je tudi zelo zanimiva ugotovitev glede učinkovitosti vlade. Tudi pri učinkovitosti vlade smo padli iz 38. mesta na 53. mesto. Namreč v tem odzivu te švicarskega instituta, tudi piše; IMD še posebej opozarja, da gospodarstveniki razmišljajo o selitvi raziskav in razvoja storitev, deloma pa tudi proizvodnje v druge države, kar je povezano z naraščajočimi stroški dela. Spomnimo se samo Boscorola in še koga, ki se seli, morda tudi zaradi drugih problemov seli proizvodnjo v sosednjo državo.

Dalje. IMD pravi, govori o zmanjšanju prilagodljivosti vladnih politik na spremembe v gospodarstvu in slabšo učinkovitost pri implementaciji vladnih odločitev, pa tudi porast birokracije podkupovanja in korupcije, saj to tudi mi večkrat ponavljamo. Ob teh ugotovitvah, ki jih očitno predsednik vlade pozna, se pripravlja vrsta posegov oziroma program stabilnosti, prioritete vlade za naslednje dve leti oziroma za naslednje predvolilno leto, in sicer upoštevajoč, da je slika naše konkurenčnosti tako slaba, pa tudi drugi kazalci stanja v državi to pokazujejo in upoštevajoč dejstvo, da naslednji valovi stečajev podjetij, pa tudi obrtnikov, obrtnih proizvodov in število nezaposlenih je pred nami, naslednji valovi so še pred nami in to vsi vemo, zato je toliko bolj stanje zaskrbljujoče. V teh prioritetah, ki so v tem gradivu zelo dobro navedene, seveda manjkajo tudi posamezni konkretni predlogi zakonov in podobno, vrsta stvari je navedenih, ki jih mi zelo podpiramo in smo jih že nekajkrat skušali uveljaviti v Državnem zboru, pa nismo uspeli, vendar pa je treba tukaj pri tem programu prioritet opozoriti na naslednje stvari.

Recimo konsolidacija javnih financ, za katero je tudi gospod Vizjak povedal, kako zelo si to želimo, je program stabilnosti načrtovan za leto 2011 do 2014. No, tak program bi mi morali sprejeti pred dvema letoma, da bi bil 2009 do 2012. Dalje. Primer strukturnih ukrepov zdravstvo, dolgotrajna nega, visoko šolstvo, upravljanje javnih institucij in podobno. Samo za zdravstvo poglejte, Zakon o zdravstveni dejavnosti je bil napovedan julija 2009, nato je bil napovedan, da bo prišel v Državni zbor decembra 2009, lani februarja je bil vložen, napovedan popravek do konca leta 2010, že eno leto leži ta zakon v predalih Državnega zbora, koalicija ga noče obuditi in sedaj je napovedan, da bomo končno do decembra 2011. Ne verjamem. Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil pripravljen v celoti v prejšnjem mandatu, leta 2009 je bil z Ministrstva za zdravje prenesen na Ministrstvo za delo, že do sedaj ni prišel v Državni zbor.

In to so pomembni strukturni ukrepi sistemske narave in takšne napovedati, da jih bo vlada vložila, se o njih pogovarjala in nato sprejela v zadnji tretjini mandata. Gospodje, mi vam nič več ne verjamemo glede tega. Torej, dva problema sta pri teh prioritetah. En problem je in to prvi problem, da so prepozno dani, tri lepa prepozno. So napisani večinoma tako kot predvolilni program, ki potem za aplikacijo potrebuje veliko časa. In s takšnim programom priti v zadnji tretjini mandata ne vem, čeprav bi želel, da bi to bilo že zdavnaj sprejeto in bi medtem ko druge države že rastejo v številu kazalcev, to se pravi gospodarske rasti in glede zaposlovanja, mi še vedno padamo, potem je vprašanje kako se bo to uspelo izpeljati. Kot sem omenil, da je to pravzaprav predvolilni program, verjetno bo to predvolilni program za naslednje leto za vladni trojček, morda, vsekakor pred tremi leti bi morali o takšnem predvolilnem programu razpravljati, smo pa slišali, oprostite, s strani sedanjih vladajočih strank en sam predvolilni program, tako je izzvenelo v teh predvolilnih nastopih, to je rušenje Janše. To je bilo edino kohezivno, sila, edino kar je bilo gonilo predvolilne kampanje in seveda to ni zadosti, ni zadosti. Predvolilni program proti nekomu ali nečem, takrat je potreben predvolilni program za državo, za izhod iz krize, za dvig gospodarstva in podobno. Jaz upam, da se bo vladni trojček kaj naučil, in bo naslednje leto drugače nastopal.

Zdaj imamo tudi čudne poteze, eno govorimo, kaj so prioritete, drugo pa kaj nenadoma, na hitro, zelo občutljivo posegamo z nekaterimi zakoni, kot je recimo zapiranje arhiva, Udbe nekdanje Jugoslavije, po nujnem postopku, vse sile so uperjene v to, to je kot najvišja prioriteta. Želel bi si, da to, kar se lepo napoveduje, z lepimi besedami, se potem tudi kot prioritete udejanji.

Mi seveda ponovno poudarjamo, da bomo vse dobre stvari za izhod iz krize podprli. Poglejte samo primer, doslej je koalicija, to se pravi je vlada vložila in smo v Državnem zboru obravnavali 25 zakonov protikriznih ukrepov, in od teh smo mi zavrnili, glasovali proti, čeprav smo manjšina in nismo dosegli, samo 7 zakonov. To se pravi 28% je opozicija glasovala proti. V istem času smo, zanimivo, tudi mi vložili 25 zakonov protikriznih ukrepov, 25 v tem času, ki so bili tudi obravnavani, seveda od teh sta bila dva sprejeta, 23 zavrnjenih. To je 92%. Govoriti o sodelovanju, gospe in gospodje na strani vlade, potrebuje nekaj več, potrebuje neke otipljive rezultate. In zdaj, ko se govori, ko predsednik danes tako, bi rekel, navdušeno govori o paktu stabilnosti, stopili naj bi na isti vlak s Francijo in Nemčijo, in sicer, da bomo postavili, kot eno ključnih zadev mejno vrednost javnofinančnega dolga. Gospodje, to smo mi vložili lani avgusta, zakon o omejitvi javnofinančnih odhodkov širšega sektorja države na 43% bruto družbenega proizvoda, ker smo želeli ustaviti to slepo, nemogoče zadolževanje države. Lani avgusta.

Septembra je na Državnem zboru v prvi obravnavi tukaj koalicija to gladko zavrnila, in sicer: Mi takšnega zakona ne potrebujemo, mi ne potrebujemo določanja mejne vrednosti, to je tudi škodljivo, ker je potem vlada manj fleksibilna pri vodenju države in podobno. Ja kaj sedaj?! Torej, mi bomo zagotovo tak zakon podprli, ampak vse kaže da bomo to sprejemali šele koncem leta, ko bo že proračun za 2012 sprejet in bo potem to veljalo, do takrat se bomo veselo zadolževali, kolikor nam bo duša dala in bo to potem veljalo za 2013.

Poglejte, sodelovanje pomeni tudi igrati odprte karte, tudi upoštevati predloge opozicije in ne jih zavračati tako, ne bom rekel populistično, ampak vsekakor slepo. Samo dva zakona oziroma nekaj zakonov je vlada predložila, s katerimi je povzela naše predloge. Mi smo jih seveda podprli, vendar na tak način si jaz ne predstavljam sodelovanja v bodoče. Kajti, tudi ko se govori in se to pretvarja, ali bo opozicija pomagala Pahorju iz izhod iz krize? Ja, seveda bomo pomagali, in smo vedno pomagali. Številke to dokazujejo. Ampak naš cilj ni pomagati posamezni politični stranki, posameznemu politiku. Naš cilj je pomagati državi, državljanom, gospodarstvu. To je naš cilj. In zaradi tega ne pričakovati, da ne bo kritik takemu početju. Nas ne briga uspeh, piarovski uspeh posameznega politika, pa čeprav je to predsednik vlade. Nas zanima uspeh države, državljanov, ki se pa sedaj še ne kaže in še vedno, kot sem rekel, hudi in težki valovi novih nezaposlenosti, stečajev je celo še pred nami.