Koalicija brez argumentov išče grešnega kozla v SDS
petek, 20. 5. 2011Černač: “Tako kot vlada na plečih upokojencev ne more rešiti javnih financ, tako tudi ne more z omejevanjem medsosedske pomoči reševati dela na črno.” Poslanec SDS Zvone Černač in poslanka SDS Alenka Jeraj sta na današnji novinarski konferenci spregovorila glede novele zakona o arhivih in glede novele zakona, ki omejuje medsosedsko pomoč.
Poslanec SDS Zvone Černač je uvodoma zavrnil različne napade poslancev SD, ki jih v zadnjih tednih in mesecih ta vladna kriza očitno izjemno muči in iščejo probleme pri tistih, ki teh problemov nismo povzročili. “Ne more biti SDS kriva za frustracije Pahorjevih poslancev kot tudi ne more biti SDS tista, ki mora sprejeti odgovornost za njihove zavožene projekte, slabe in škodljive odločitve in tri zakone, o katerih bodo volivke in volivci odločali na referendumu in jih, kot kaže tudi prepričljivo zavrnili,” je dejal Černač. Po njegovih besedah bodo volivke in volivci te slabe zakone zavrnili, “ker jim je dovolj te vlade, njene neučinkovitosti, apatičnosti, arogance, oblastniške drže in želijo tudi na ta način pokazati, da je Slovenija na točki, ko potrebujemo odgovorno oblast, ki bo znala sprejemati in uveljavljati zakone, ki bodo v korist ljudi in ki bo pri tem znala poslušati tudi mnenje ljudi in javno mnenje.”Po Černačevih besedah je tudi takoimenovana pokojninska reforma, o kateri je največ govora in kjer bodo očitno do konca kampanje v podporo angažirani tudi vsi rezervni generali, še ena točka, kjer vladajoča koalicija izgublja svojo verodostojnost. “V zadnjih dneh na eni strani govorijo, da je takoimenovano reformo treba sprejeti, ker bodo sicer trpele javne finance in ne bo denarja za pokojnine, na drugi strani pa ti isti govorijo, da se bodo pokojnine povečale. To ne gre skupaj,” je poudaril Černač. Ob tem je dodal, da v vladajoči koaliciji prav tako govorijo, da bo prihranek 300 milijonov evrov zaradi pokojninske reforme, ti isti, ki govorijo, da se bodo z njo pokojnine povečale. Černač je dejal še, da vladni dokumenti govorijo o tem, da bo prihranek pri javnih financah v prvem letu 35 milijonov evrov, “kar je po eni strani zanemarljiv znesek, na drugi strani pa se bodo očitno pokojnine znižale.” Po njegovi oceni je tudi temeljni problem, “da se je Pahorjeva vlada lotila javne finance sanirati in reševati na plečih upokojencev z najnižjimi prejemki, ne pa tam, kjer bi to bilo potrebno.”
Poslanec je še pojasnil, da je ravno danes v obravnavi zakon o javnofinančni odgovornosti, ki bi, v kolikor bi bil sprejet, “vlado prisilil k omejevanju javne porabe in zadolžitve z racionalizacijo stroškov, z racionalizacijo na tistih segmentih, kjer se nenormalno trošijo sredstva, vendar vlada temu zakonu nasprotuje.” Černače je še pojasnil, da v PS SDS s tem zakonom predlagamo omejitev porabe na odstotek ustvarjenega, kar bi pomenilo tudi zagotavljanje vira sredstev za pokojnine v bodoče. “To bi bil učinkovit ukrep in zakon za stabilnost pokojninskega sistema,” je dejal Černač in poudaril, da tako kot “vlada na plečih upokojencev ne more rešiti javnih financ, tako ne more z omejevanjem medsosedske pomoči reševati problema dela na črno.”
Poslanec SDS je spregovoril tudi o noveli zakona o arhivih, pri čemer je poudaril, da je največjo lekcijo Pahorjevi vladi dalo Ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da arhivska gradiva ureja zakon, ki je evropski in sodoben in ki od leta 2006 ustrezno ureja to področje, torej bi bila novela, o kateri se bomo odločali na referendumu, in v kolikor bo sprejeta, protiustavna in jo je tudi zato potrebno na referendumu zavrniti.Černač je poudaril, da “v SDS ne moremo biti odgovorni za to, da vladajoči v pomanjkanju argumentov, ki jih očitno nimajo niti za zagovarjanje lastnih zgrešenih odločitev, grešnega kozla iščejo pri nas. Tega pač ne bomo dopuščali in prevzemali, sposobni pa smo prevzeti odgovornost za zagovarjanje dobrih zakonov in zakonov, ki bodo v korist ljudi. Ti trije to niso, in pričakujemo, da jih bodo ljudje na referendumu 5. junija zavrnili in glasovali proti.”
Poslanka Alenka Jeraj se je dotaknila referenduma glede zakona o preprečevanju dela na črno. “Ves čas se nam očita, da se ne borimo proti delu na črno, kar pa ne drži. Mi že imamo veljaven zakon o preprečevanju dela na črno in ugotavljamo, da naše inšpekcijske službe izvajajo nadzor nad tem zelo slabo”, je pojasnila poslanka. Povedala je, da bi bila prava rešitev, če bi pogledali, kaj se dogaja v inšpekcijskih službah, “saj lahko dnevno gledamo, kako naša podjetja ne plačujejo prispevkov, kako so delavci, ki delajo na gradbiščih, neprijavljeni in podobno”. Po njenem prepričanju je že sedanji zakon zadostna podlaga, da bi takšne anomalije lahko preprečevali, preganjali in jih tudi kaznovali.
Poslanka je pojasnila, zakaj država sploh preganja delo na črno. “Delo na črno pomeni, da nekdo ni izdal računa in zato tudi ni plačal davka.” Nadalje je pojasnila, da v predlogu zakona takih kazni, če nekdo ni izdal računa, sploh ni in niti niso predvidene. “Lahko pa bodo ugotavljali inšpektorji, ali ima nekdo pravilno registrirano podjetje, ali je oglaševal delo na črno in podobne stvari,” je še dejala. Po njenem mnenju to pomeni, da bodo tudi v bodoče milijoni lahko tekli mimo državne blagajne. Prav tako meni, da ni ključni problem dela na črno v tem, ali je nekdo registriran, temveč v tem, ali je izdal račun in od tega plačal davek.
Poslanka ocenjuje, da pri omenjenem zakonu najbolj razburja omejevanje medsosedske pomoči. Po njenem mnenju se je sedaj ustvaril napačen vtis, da se večina dela na črno zgodi med sosedi. “Temu ni tako in je zelo krivično pripisovati, da večina dela na črno poteka med sosedi,” je dejala Jerajeva, ki še meni, da v zakonu še vedno ostaja precej nedorečenih stvari, kot na primer, “da se za sosedsko pomoč šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina”. Poslanka se je vprašala, kdo bo ugotavljal, kaj je določena bližina, “ali je to 50 metrov, sto metrov ali en kilometer?” Podobno je tudi glede pomoči na kmetiji ob konicah, kjer bo “inšpektor tisti, ki bo ugotavljal, ali je sezonska konica na kmetiji, ali ni”, je dejala poslanka. Jerajeva je prepričana, da vse te nedorečenosti ne bodo prinesle pozitivnih rezultatov in tudi zato je potrebno ta zakon na referendumu zavrniti.
Poslanec SDS Zvone Černač je uvodoma zavrnil različne napade poslancev SD, ki jih v zadnjih tednih in mesecih ta vladna kriza očitno izjemno muči in iščejo probleme pri tistih, ki teh problemov nismo povzročili. “Ne more biti SDS kriva za frustracije Pahorjevih poslancev kot tudi ne more biti SDS tista, ki mora sprejeti odgovornost za njihove zavožene projekte, slabe in škodljive odločitve in tri zakone, o katerih bodo volivke in volivci odločali na referendumu in jih, kot kaže tudi prepričljivo zavrnili,” je dejal Černač. Po njegovih besedah bodo volivke in volivci te slabe zakone zavrnili, “ker jim je dovolj te vlade, njene neučinkovitosti, apatičnosti, arogance, oblastniške drže in želijo tudi na ta način pokazati, da je Slovenija na točki, ko potrebujemo odgovorno oblast, ki bo znala sprejemati in uveljavljati zakone, ki bodo v korist ljudi in ki bo pri tem znala poslušati tudi mnenje ljudi in javno mnenje.”Po Černačevih besedah je tudi takoimenovana pokojninska reforma, o kateri je največ govora in kjer bodo očitno do konca kampanje v podporo angažirani tudi vsi rezervni generali, še ena točka, kjer vladajoča koalicija izgublja svojo verodostojnost. “V zadnjih dneh na eni strani govorijo, da je takoimenovano reformo treba sprejeti, ker bodo sicer trpele javne finance in ne bo denarja za pokojnine, na drugi strani pa ti isti govorijo, da se bodo pokojnine povečale. To ne gre skupaj,” je poudaril Černač. Ob tem je dodal, da v vladajoči koaliciji prav tako govorijo, da bo prihranek 300 milijonov evrov zaradi pokojninske reforme, ti isti, ki govorijo, da se bodo z njo pokojnine povečale. Černač je dejal še, da vladni dokumenti govorijo o tem, da bo prihranek pri javnih financah v prvem letu 35 milijonov evrov, “kar je po eni strani zanemarljiv znesek, na drugi strani pa se bodo očitno pokojnine znižale.” Po njegovi oceni je tudi temeljni problem, “da se je Pahorjeva vlada lotila javne finance sanirati in reševati na plečih upokojencev z najnižjimi prejemki, ne pa tam, kjer bi to bilo potrebno.”
Poslanec je še pojasnil, da je ravno danes v obravnavi zakon o javnofinančni odgovornosti, ki bi, v kolikor bi bil sprejet, “vlado prisilil k omejevanju javne porabe in zadolžitve z racionalizacijo stroškov, z racionalizacijo na tistih segmentih, kjer se nenormalno trošijo sredstva, vendar vlada temu zakonu nasprotuje.” Černače je še pojasnil, da v PS SDS s tem zakonom predlagamo omejitev porabe na odstotek ustvarjenega, kar bi pomenilo tudi zagotavljanje vira sredstev za pokojnine v bodoče. “To bi bil učinkovit ukrep in zakon za stabilnost pokojninskega sistema,” je dejal Černač in poudaril, da tako kot “vlada na plečih upokojencev ne more rešiti javnih financ, tako ne more z omejevanjem medsosedske pomoči reševati problema dela na črno.”
Poslanec SDS je spregovoril tudi o noveli zakona o arhivih, pri čemer je poudaril, da je največjo lekcijo Pahorjevi vladi dalo Ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da arhivska gradiva ureja zakon, ki je evropski in sodoben in ki od leta 2006 ustrezno ureja to področje, torej bi bila novela, o kateri se bomo odločali na referendumu, in v kolikor bo sprejeta, protiustavna in jo je tudi zato potrebno na referendumu zavrniti.Černač je poudaril, da “v SDS ne moremo biti odgovorni za to, da vladajoči v pomanjkanju argumentov, ki jih očitno nimajo niti za zagovarjanje lastnih zgrešenih odločitev, grešnega kozla iščejo pri nas. Tega pač ne bomo dopuščali in prevzemali, sposobni pa smo prevzeti odgovornost za zagovarjanje dobrih zakonov in zakonov, ki bodo v korist ljudi. Ti trije to niso, in pričakujemo, da jih bodo ljudje na referendumu 5. junija zavrnili in glasovali proti.”
Poslanka Alenka Jeraj se je dotaknila referenduma glede zakona o preprečevanju dela na črno. “Ves čas se nam očita, da se ne borimo proti delu na črno, kar pa ne drži. Mi že imamo veljaven zakon o preprečevanju dela na črno in ugotavljamo, da naše inšpekcijske službe izvajajo nadzor nad tem zelo slabo”, je pojasnila poslanka. Povedala je, da bi bila prava rešitev, če bi pogledali, kaj se dogaja v inšpekcijskih službah, “saj lahko dnevno gledamo, kako naša podjetja ne plačujejo prispevkov, kako so delavci, ki delajo na gradbiščih, neprijavljeni in podobno”. Po njenem prepričanju je že sedanji zakon zadostna podlaga, da bi takšne anomalije lahko preprečevali, preganjali in jih tudi kaznovali.
Poslanka je pojasnila, zakaj država sploh preganja delo na črno. “Delo na črno pomeni, da nekdo ni izdal računa in zato tudi ni plačal davka.” Nadalje je pojasnila, da v predlogu zakona takih kazni, če nekdo ni izdal računa, sploh ni in niti niso predvidene. “Lahko pa bodo ugotavljali inšpektorji, ali ima nekdo pravilno registrirano podjetje, ali je oglaševal delo na črno in podobne stvari,” je še dejala. Po njenem mnenju to pomeni, da bodo tudi v bodoče milijoni lahko tekli mimo državne blagajne. Prav tako meni, da ni ključni problem dela na črno v tem, ali je nekdo registriran, temveč v tem, ali je izdal račun in od tega plačal davek.
Poslanka ocenjuje, da pri omenjenem zakonu najbolj razburja omejevanje medsosedske pomoči. Po njenem mnenju se je sedaj ustvaril napačen vtis, da se večina dela na črno zgodi med sosedi. “Temu ni tako in je zelo krivično pripisovati, da večina dela na črno poteka med sosedi,” je dejala Jerajeva, ki še meni, da v zakonu še vedno ostaja precej nedorečenih stvari, kot na primer, “da se za sosedsko pomoč šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina”. Poslanka se je vprašala, kdo bo ugotavljal, kaj je določena bližina, “ali je to 50 metrov, sto metrov ali en kilometer?” Podobno je tudi glede pomoči na kmetiji ob konicah, kjer bo “inšpektor tisti, ki bo ugotavljal, ali je sezonska konica na kmetiji, ali ni”, je dejala poslanka. Jerajeva je prepričana, da vse te nedorečenosti ne bodo prinesle pozitivnih rezultatov in tudi zato je potrebno ta zakon na referendumu zavrniti.