KNOVS ponovno zahteva akta o delovanju kriminalistične policije iz zadev Ornig

Pretekli teden so člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostih služb na zaprti seji želeli obravnavati akte kriminalistične policije s področja izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov in metod dela ter predpise, ki urejajo poslovanje s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene, preko katerih bi izvedli nadzor na kriminalistično policijo v zadevi Ornig. Spomnimo, pred časom je v javnost prišla informacija, da je študent Dejan Ornig po navodilu dveh kriminalistov nezakonito vdiral v osebne račune več kot 300 državljanov in za to tudi prejel plačilo.

Na zaprti seji komisije, ki je potekala pretekli teden, so predstavniki Policije članom komisije odrekli možnost vpogleda v omenjena akta, češ da gre za interne akte. Kasneje so predstavniki Policije sicer dopustili možnost, da članom komisije le delno pokažejo akta, in sicer samo tiste dele, za katere bo Policija sama ocenila, da jih lahko pokaže. Predsednik komisije mag. Branko Grims ter dva člana komisije Janez Janša in Žan Mahnič so proti takemu ravnanju ostro protestirali, saj da se skuša vzpostaviti vzporeden sistem pravne države s tajnimi pravilniki in dokumenti. Protest in zaskrbljenost v zvezi s tem so izrazili tudi na novinarski konferenci po seji komisije.

Na današnji seji KNOVS, kjer so ponovno govorili o omenjenih pravilnikih, pri čemer je seja potekala javno, pa je predsednik KNOVS mag. Branko Grims tovrstno ravnanje Policije označil za omejevanje dela komisije, ki je po zakonu edina pristojna, da izvaja nadzor nad delom kriminalistične policije. »Omejevanje dela KNOVS pomeni, da tisti, ki to počne, nima čiste vesti in ne razume temeljnih demokratičnih principov,« je poudaril mag. Grims in pri tem spomnil, da je tudi informacijska pooblaščenka ravno včeraj, 16. novembra 2016, Ministrstvu za notranje zadeve naložila, da je potrebno interna akta, ki se nanašata na delo kriminalistične policije v zadevi Ornig, javno objaviti, saj da v konkretnem primeru prevladuje javni interes.

Predstavnika kriminalistične policije sta danes v razpravi ves čas zagovarjala stališče, da so dokumenti, ki jih želijo videti člani KNOVS, označeni s stopnjo tajno, zato jih komisiji ne bodo predali. Od svojih stališč nista odstopila niti po tem, ko ju je mag. Grims opozoril, da je Policija po Ustavi RS dolžna KNOVS omogočiti celovit nadzor nad svojim delom in da je KONVS pravzaprav edina institucija, ki jih lahko nadzoruje, pri čemer je poudaril, da enako prakso nad nadzorom uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in metod poznajo tudi druge evropske države. Predstavnika kriminalistične policije sta ponovno zatrdila, da sta policista, ki sta Dejanu Ornigu dajala navodila za nezakonit vdor v elektronske račune državljanov, delovala »na svojo roko«. Eden izmed njiju naj bi že zapustil vrste Policije, pri drugem pa je pregon zastaral.

Poslanec SDS in član komisije Žan Mahnič je na predstavnika kriminalistične policije naslovil konkretni vprašanji v zvezi z zadevo Ornig, in sicer ga je zanimalo, kakšen je sploh notranji nadzor na Policiji, če se lahko zgodi, da nekdo na lastno pobudo nekomu izda takšna navodila, kot so nezakonit vdor v račune državljanov ter zakaj se je kaj takega sploh zgodilo, če ima Policija vse pogoje, da takšna navodila izda tudi zakonito. Poslanec Mahnič je opozoril tudi na možnost, da je bilo takšnih ravnanj v kriminalistični policiji več.

Član komisije in predsednik SDS Janez Janša pa je na današnji seji spomnil na dogodke pred letom 1991. »Besednjak, ki ga šef kriminalistične policije danes uporablja za upravičevanje dejstva, da so nekateri njihovi akti tajni in jih ne želi pokazati KONVS, je enak tistemu besednjaku, ki ga je leta 1989 uporabljal tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl,« je dejal Janša in opozoril na to, da tudi danes tako kot v nekdanji totalitarni državi, obstajajo tajni akti, ki jih policija skriva in po katerih deluje.

Janez Janša je spomnil tudi na nekatere odločbe Ustavnega sodišča, s katerimi je razglasilo, da podzakonski akti, ki se nanašajo na človekove pravice in ki niso javno objavljeni, ne veljajo, so protizakoniti in protiustavni. Poslanec Janša je zato prepričan, da je edini možni epilog celotne zadeve ta, da »ugotovimo, da paralelni pravni sistem v Sloveniji ni mogoč,« s čimer bi se po njegovem mnenju izognili mednarodnemu škandalu.

Ob koncu seje so člani KNOVS soglasno sprejeli dva sklepa. S prvim od Ministrstva za notranje zadeve zahtevajo, da jim do vključno 21. novembra 2016 preda interna akta kriminalistične policije, ki se nanašata na prikrite preiskovalne ukrepe in prikrite metode dela kriminalistične policije ter na poslovanje s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene. Z drugim sklepom pa so člani KNOVS sklenili, da bodo na Policijo naslovili pisno vprašanje, s katerim želijo izvedeti, ali je so znotraj kriminalistične policije potekali še kakšni podobni nezakoniti vdori v osebne račune državljanov in kateri so to bili.