Kmetje opozarjajo na birokratske ovire in nenehno spreminjanje zakonodaje

Poslanec SDS in predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tomaž Lisec je 23. marca 2017 obiskal OO SDS Dravograd. Osnovni namen obiska je bil dati kmetom možnost, da poslanci predstavijo svoje težave, s katerimi se srečujejo v praksi in opozoriti na razhajanja med zakonodajo in izvajanjem predpisov v praksi.

Tako je srečanje otvoril gospodar turistične kmetije Klančnik, Marko Kogelnik. Njihova kmetija ima 150-letno tradicijo, a kot pravi sam, daleč od tega, da bi delo na kmetiji lahko potekalo utečeno in predvidljivo. Njihovo dejavnost predstavlja živinoreja, prašičereja, reja divjadi, predelava suhomesnatih izdelkov in turizem. Največjo oviro mu predstavlja nenehno spreminjanje zakonodaje. Ugotavlja, da za predpis, ki velja letos, ni rečeno, da bo veljal tudi naslednje leto. Mnenja je, da je potrebno graditi na inovativnosti. Nove ideje bi se morale spodbujati in nagrajevati, v Sloveniji pa se dogaja ravno nasprotno. Birokratizacija od urada do urada, od agencije do agencije, predstavlja veliko izgubo dragocenega časa in živcev. Zaradi spuščanja v prevelike podrobnosti postajajo predpisi neživljenjski, kar otežuje njihov način kmetovanja. Prevladovati bi moral zdrav razum in zdrava tekmovalnost. Državne subvencije so daleč od enostavno pridobljenih sredstev. Zaradi nerazumljive birokratske procedure je pomoč svetovalcev potrebna že pri prijavi na razpis. Z njihovim delom pa je večkrat nezadovoljen. Meni, da bi morali slednji prejeti stimulacije za pravilno delo in za pomoč pri dobrem gospodarjenju kmetij. Evidentiranje porabe subvencij je preveč zapleteno in prevečkrat vodi v (visoko) globo. Veliko težavo vidi tudi v prostorskih aktih občin. 10-letna veljavnost teh aktov je predolga, sprememba namembnosti zemljišč v vmesnem času pa skoraj nemogoča. Po njegovem mnenju se razmere v kmetijstvu spreminjajo hitro, zato bi morala biti občina manj toga in dopuščati spremembe, še posebej če to predstavlja korist in razvoj občine. Kot nazadnje je izpostavil tudi problem nasledstva kmetij. Vsa zakonodaja je usmerjena v ureditev položaja mladega prevzemnika, nikjer pa ni poskrbljeno za dostojno socialno varnost »predajnika« kmetije.

Drugi sogovornik, ki je predstavil težave poslancu Liscu, je bil pridelovalec jagodičevja, Simon Cvetko. Svojo kmetijsko dejavnost je registriral leta 2015 in je prvi v družini, ki se je začel ukvarjati s to dejavnostjo. Trenutno se uvršča med pridelovalce z najvišjim donosom na kvadratni meter obdelovalne površine. Njegova največja ovira je pridobivanje novih kmetijskih površin. Želi si jih več, vendar zelo težko pride do njih. Država mu pri tem ne pomaga. Nad delom Sklada kmetijskih zemljišč je zelo razočaran. Zakonodaja je po njegovih besedah pisana tako, da prednost daje tistim, ki zemljo že imajo. Tako se mu je tudi zgodilo z razpisom za mladega prevzemnika. Sprva se ni mogel prijaviti, ker ni imel dovolj obdelovalnih površin, ko jih je imel, pa je bil zavrnjen, ker ima že predolgo registrirano dejavnost. Tudi on izraža nezadovoljstvo nad kmetijskimi pospeševalci. Premalo so podkovani z znanjem na področju jagodičevja. Meni, da ne bi bilo slabo, če bi uvedli ocenjevanje kmetijskih pospeševalcev. Anomalije opaža tudi pri vpisovanju GERK-ov in uveljavljanju plačilnih pravic. Pojma bi, tako Cvetko, morala biti vzajemno povezana. Trenutno doživlja situacijo, ko ima na zemlji, ki jo obdeluje vpisan GERK, ne more pa pridobiti plačilnih pravic. Ker nima plačilnih pravic, ni upravičen do subvencij, davek od kmetijske dejavnosti pa bo kljub temu moral plačati. Nenehno spreminjanje zakonodaje mu predstavlja dodatne stroške in nevšečnosti. Izpostavil je, da je moral lansko leto kupiti davčno blagajno, letos pa je zaradi spremembe zakonodaje, ne potrebuje več. Zaradi vseh birokratskih ovir, ki jih doživlja v Sloveniji in večkratnega občutka, da država dela proti njemu, resno premišljuje o selitvi svoje dejavnosti v Avstrijo.

Oba udeleženca opozarjata, da s trenutno kmetijsko politiko nista zadovoljna, saj imata večkrat občutek, da jima država onemogoča razvijanje lastnih pogojev za delo in za dobro življenje.

Poslanec SDS Tomaž Lisec je bil mnenja, da njuno dobro delo in gospodarjenje predstavlja oskrbovanje slovenskega prebivalstva z zdravo, doma pridelano hrano, posledično pa varujeta kmečko tradicijo in skrbita za urejenost ter poseljenost slovenskega podeželja. Zato bi država po njegovem mnenju morala bolj ceniti in spoštovati njun doprinos k slovenski samooskrbi, kot doprinos vseh slovenskih kmetov, saj je le tako mogoče doseči neodvisnost slovenskega naroda in slovenske države na področju kmetijstva.