Ključno vprašanje je, ali želimo odkriti in sankcionirati krivce za bančno luknjo ali ne

Na današnji izredni seji poslanke in poslanci na pobudo poslanske skupine SDS razpravljajo o odkrivanju in preiskovanju sumov kaznivih dejanj, vezanih na tako imenovano bančno kriminaliteto. Stališče poslanske skupine je podal poslanec mag. Anže Logar.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. ANŽE LOGAR: Hvala, predsedujoči. Mene žalosti, da v teh uvodnih predstavitvah z nami ni ministra za pravosodje. Zdaj, z razpravo o pregonu bančne kriminalitete je treba pošten. Ne more minister tu za to govornico reči pa ga citiram, da bančna luknja se ni zgodila pod vlado, kjer je bil kakorkoli udeležen, mislim, da je približno tako rekel. Glejte, če bi Ministrstvo za notranje zadeve v letu 2008, 2009 pa do junija 2010 opravilo spremembo kazenskega zakonika, bi bilo samo v Probanki in v Factor Banki za nekaj 10 milijonov manj bančne luknje. Če minister decembra 2009, če je bil on ali če je bila ministrica takrat oziroma on kot državni sekretar gospod Klemenčič, na vladi decembra 2009 ne bi glasoval ali pa potrdil 100 milijonskega poroštva za obveznice Faktor banke bi bil strošek davkoplačevalcev za sanacijo te banke 100 milijonov evrov nižji.

Zato danes ne more priti sem minister in povedati, da on za zgodovino bančne luknje ni odgovoren in, ko je razprava o bančni luknji mislim, da si je o tej zadevi treba naliti kar precej čistega vina. Ključno vprašanje pri tem je ali želimo odkriti in sankcionirati krivce ali jih ne želimo. Dve leti po začetku sanacije bančnega sistema, torej od septembra 2013 pa potem decembra 2013, do nastopa vlade Mira Cerarja ta želja ni bila posebej izrazita, je danes, zdaj imamo vlado, ki je 2 leti na oblasti in že lahko polagamo račune za njeno delo.

Tisti, ki preganjajo bančno kriminaliteto se še danes učijo o njej

Zdaj si pa malce preglejmo, glede na to, kar je vlada odgovorila na našo zahtevo pri gradivu, pa vam bom citiral dve zadevi in sicer eno s strani notranjega ministrstva in eno s strani pravosodja. In sicer citiram, »NPU je 27. 5. 2015 organiziral interno usposabljanje na temo računovodstvo kreditov in slabitve v bankah. Uporabljeno je bilo namenjeno preiskovalcem, ki se ukvarjajo v s preiskovanjem bančne kriminalitete.« Tisti, ki se ukvarjamo s preiskovanjem bančne luknje lahko vemo že od začetka, da je računovodstvo kreditov in slabitve v bankah osnova bančnega poslovanja. Zatorej moje vprašanje glede 27. 5. 2015 usposabljanje na temo osnove bančnega poslovanja za bančno luknjo, ki se je zgodila leta 2013. Se vam zdi dvoletni zamik, ko začneš izobraževati tiste, ki naj preganjajo, z osnovami bančnega poslovanja aktivno ukvarjanje z bančno kriminaliteto?

In naprej, od marca do decembra 2016 bo na Centru za izobraževanje v pravosodju Ministrstva za pravosodje skladno z navodili ministra izveden osredotočen niz seminarjev in delavnic s področja gospodarske kriminalitete, kamor pač spada tudi organ, pregon bančne kriminalitete. Marca do decembra 2016, tri leta po nastanku bančne luknje se tisti, ki naj preganjajo, seznanjajo z osnovami pregona.

In naprej sem moral dvakrat prebrati magnetogram razprave na Odboru za pravosodje, kjer je ministrica Györkös rekla, citiram, »morda bi tukaj samo še dodala glede na ta priporočila, ki so bila podana, da nekako ocenjujem, da vendar tukaj pa manjka ena komponenta, ki je bistvena, morda se preveč ukvarjamo s stanjem za nazaj.« Glejte 5 milijard evrov, 2.500 evrov na osebo, ko nam eden od najodgovornejših ministrov za notranje zadeve reče, preveč se ukvarjamo s preteklostjo, poglejmo v prihodnost. A ni to zelo jasno naznanilo enega od najodgovornejših izvršilne veje oblasti, da dajmo pozabiti, kar se je zgodilo, in naredimo vse, da se to v prihodnje ne bo naredilo. Ampak saj veste, kako je s temi sankcijami, če ne kaznuješ tistega, ki je zagrešil, bo naslednjič 10 tistih, ki bodo grešili, ker ne pričakujejo kakršnihkoli sankcij in zato je dejansko res danes vprašanje, ali je volja iskrena tistih, ki imajo škarje in platno v rokah, da se kaj preišče. Glejte danes imamo banke, ki so dobile državno pomoč pa niso vložile še niti ene kazenske ovadbe, niti ene kazenske ovadbe. Še več recimo na Abanki naj bi zaposleni v kratkem dobili dodatke za delovno uspešnost, je kdo to pregledoval, kdo to preučuje?

In naprej, ko vlada v zagovor zavrnitve naših predlogov citira preiskovalno inšpekcijsko skupino Banke Slovenije, da se ukvarja z analizo posamičnih primerov in predkazenskih oziroma kazenskih postopkov in pojavnih oblik sumov kaznivih dejanj in zlorab v bančništvu. Toda, zakaj pa ne poveste, da se ta ista skupina danes že sprašuje, ali je sploh še smiselno nadaljevati. Ko banke pri svojem preiskovalnem delu zaprosi resorni organ, naj izrečejo voljo oškodovanca, torej, naj rečejo, da jim je škoda nastala, izrečejo, da ta škoda ni nastala. In ko potem Specializirano državno tožilstvo zaradi tega in drugih razlogov ne vloži obtožnic. Ali se vlada ukvarja s tem? So sedeli skupaj in iščejo urgentne rešitve?

In če že citirate Banko Slovenije, zakaj ne citirate izjave z zadnje seje Odbora za pravosodje, ko je predstavnica Banke Slovenije Zadravec Caprirolo dejala: »Banka Slovenije bi se strinjala z možnostjo, če bi do tega prišlo, da enako, kot imamo Specializirano državno tožilstvo, kjer so skoncentrirani tožilci z znanjem presoje škodljive bančne prakse, da bi imeli tudi specializirano državno sodišče. Mi sicer nimamo mandata in nimamo pristojnosti odločati o tem, ampak bi bili veseli takšne pobude in formiranja takšnega sodišča, ker bi s tem zadeve potekale verjetno hitreje.« Zakaj se minister za pravosodje ne opredeli do te ideje? Zakaj ne poseže v to razpravo in pohitri v tem smislu organiziranje postopkov za hitrejši pregon kriminalitete?

Vlada ni izkazala iskrene volje po pregonu bančne kriminaliteti

Prej je minister ponosno povedal, da je levičar, tako pišoč kot svetonazorski, ampak jaz se sprašujem, ali lahko levičar z bančno kriminaliteto dela z levo roko – verjetno ne, potrebni sta obe roki in potrebni so vsi, ki jim je v interesu in ki jim mora biti v interesu, da se bančna kriminaliteta preganja, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da gre ta pregon čim hitreje naprej.

Ta hiša je dosegla napredek. Primerjajte razpravo v času Pogačnikove komisije in v času te preiskovalne komisije. Takrat so bili nekateri zadovoljni, da so institucije, tudi Banka Slovenije, zavrnile zaseg dokumentov in da so se sodišča nonšalantno obnašala do zahteve po zasegu dokumentacije. Takrat tudi niso hoteli sprejeti delnega poročila pred iztekom mandata v državnem zboru. Danes je to vendarle drugače. Toda, kaj pa vlada? Ali je vlada naredila to pomembno spremembo? Ali je izkazala to voljo po tem, da se pohitri postopke? Če bi gledal glede na stališča ministra, ki je pri ustavni presoji zakona o parlamentarni preiskavi, ko je okrožna preiskovalna sodnica v Ljubljani rekla, da je zakon o parlamentarni preiskavi neustaven, dal prav Deši Cener, ali glede na to, da je vlada predlagala, da se te sklepe, ki sta jih predlagali poslanska skupina SDS in poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zavrne oziroma ne izglasuje , če bi gledal na podlagi teh dveh, bi rekel, da ne, da vlada ni izkazala iskrene volje po pregonu bančne kriminalitete.

Če pa vprašamo še tretjo vejo oblasti, sodstvo, tu pa se mi zdi, da imamo precej enoznačna stališča tako s strani državnega zbora kot s strani vlade. Ampak če bomo želeli vrniti zaupanje ljudi v to državo, bo krivce za bančno luknjo, največjo v zgodovini samostojne Slovenije, pač treba sankcionirati. Če vladi ali pa sodstvu to še tako ni po volji ali pa če se jim zdi še tako nepomembna tema, na tem vprašanju bo zaupanje v državo ostalo ali padlo. In vsaka od treh vej oblasti mora svoje narediti in več kot bo te razprave v državnem zboru, več kot bo pritiska državnega zbora in posameznih poslanskih skupin in več kot bo takšnih razprav, lažje se bo ustvarjala klima v državi, kjer bo jasno, da, pač, krivci za bančno luknjo morajo odgovarjati.

In za ta namen smo tudi v naši poslanski skupini pripravili to gradivo z obžalovanjem, z obžalovanjem. Moram reči, da koalicija ni zmogla tega miselnega preskoka in podpreti sklepe, ki smo jih predlagali, ki nikomur ničesar ne vzamejo, zgolj slovenski javnosti in tudi vsem, ki se s tem ukvarjajo, dajejo, ampak saj te razprave verjamem, da bo še veliko in upam, da bo v prihodnosti zmagal zdrav razum.