Ključno je ozaveščanje mladih o zdravem načinu prehranjevanja
torek, 2. 8. 2011Kdo in na osnovi katerih kriterijev bo določal, katera hrana je nezdrava in bo dodatno obdavčena? Ali bo t.i. zdrava hrana deležna nižjih davkov, da bo postala bolj dostopna? Poslanec SDS Rudolf Petan je na ministra za zdravje mag. Dorijana Marušiča, ministra za finance dr. Francija Križaniča in ministra za gospodarstvo mag. Mitjo Gasparija, naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z uvedbo davka (trošarin) na t.i. nezdravo hrano.Spoštovani,
v zadnjih dnevih se je vnela razprava o uvedbi davka (trošarin) na t.i. nezdravo hrano. Predlog o novem davku bi naj bil v skladu z Nacionalnim programom prehranske politike 2012-2021. Z njim naj bi vlada želela vzpostaviti spodbudno okolje za razvoj zdravih prehranjevalnih navad.
Menim, da prehranjevalne navade niso odvisne samo od želja posameznika, temveč tudi od njegovega finančnega položaja. Zato je ključno, da že šolajoča mladina dobi zavedanje o zdravem načinu prehranjevanja. Tudi zaradi tega dejstva, je prejšnja vlada uvedla brezplačni obrok v srednjih šolah, kar pa je žal sedanja vlada deloma ukinila.
Zaradi neodgovornega in neustreznega upravljanja države pod sedanjo vlado, se število socialno ogroženih zelo povečuje, kar pomeni žal tudi spremembo njihovih prehranjevalnih navad. Gre izključno za preživetje.
Uvedba novih davkov na t.i. nezdravo hrano je sicer na prvi pogled všečno, vendar pa to po mojem prepričanju pomeni še dodatno poslabšanje socialnega položaja tistih, ki so že tako v slabem finančnem oz. socialnem položaju.
Sprašujem, kdo in na osnovi katerih kriterijev bo določal katera hrana je nezdrava in bo dodatno obdavčena? Istočasno pa sprašujem ali bo t.i. zdrava oz. priporočljiva hrana deležna nižjih davkov, da bo postala bolj dostopna tudi socialno ogroženim? V primeru, da davčnih oz. finančnih olajšav za t.i. zdravo hrano ne bi bilo, je potrebno pritrditi tistim, ki menijo, da gre izključno za polnjenje državnega proračuna na račun nižjih slojev. Sprašujem tudi kakšen vpliv bi novi davki imeli na že tako opešano slovensko gospodarstvo? Ali je za pripravo ukrepov prehranske politike bila pripravljena kakšna analiza oz. raziskava?
v zadnjih dnevih se je vnela razprava o uvedbi davka (trošarin) na t.i. nezdravo hrano. Predlog o novem davku bi naj bil v skladu z Nacionalnim programom prehranske politike 2012-2021. Z njim naj bi vlada želela vzpostaviti spodbudno okolje za razvoj zdravih prehranjevalnih navad.
Menim, da prehranjevalne navade niso odvisne samo od želja posameznika, temveč tudi od njegovega finančnega položaja. Zato je ključno, da že šolajoča mladina dobi zavedanje o zdravem načinu prehranjevanja. Tudi zaradi tega dejstva, je prejšnja vlada uvedla brezplačni obrok v srednjih šolah, kar pa je žal sedanja vlada deloma ukinila.
Zaradi neodgovornega in neustreznega upravljanja države pod sedanjo vlado, se število socialno ogroženih zelo povečuje, kar pomeni žal tudi spremembo njihovih prehranjevalnih navad. Gre izključno za preživetje.
Uvedba novih davkov na t.i. nezdravo hrano je sicer na prvi pogled všečno, vendar pa to po mojem prepričanju pomeni še dodatno poslabšanje socialnega položaja tistih, ki so že tako v slabem finančnem oz. socialnem položaju.
Sprašujem, kdo in na osnovi katerih kriterijev bo določal katera hrana je nezdrava in bo dodatno obdavčena? Istočasno pa sprašujem ali bo t.i. zdrava oz. priporočljiva hrana deležna nižjih davkov, da bo postala bolj dostopna tudi socialno ogroženim? V primeru, da davčnih oz. finančnih olajšav za t.i. zdravo hrano ne bi bilo, je potrebno pritrditi tistim, ki menijo, da gre izključno za polnjenje državnega proračuna na račun nižjih slojev. Sprašujem tudi kakšen vpliv bi novi davki imeli na že tako opešano slovensko gospodarstvo? Ali je za pripravo ukrepov prehranske politike bila pripravljena kakšna analiza oz. raziskava?