»Noben narod ne more napredovati, če ne razume,
da je v obdelovanju zemlje prav toliko dostojanstva kot v pisanju pesmi.« (G. Washington)
Na pobudo Alenke Helbl, poslanke v Državnem zboru, članice Odbora za kmetijstvo in Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS, se je na Koroškem odvila okrogla miza o ključnih izzivih slovenskega kmetijstva in predvsem kmetijstva na Koroškem. Kot so izpostavili sodelujoči v razpravi, so nujni dolgoročni strateški načrti kmetijske politike, ki bodo rezultat sodelovanja vseh deležnikov.
Kmetijstvo je ena izmed najpomembnejših panog in ker spodbujamo domačo proizvodnjo in samooskrbnost ter razvoj slovenskega kmetijstva, smo v Slovenski demokratski stranki kmetijstvu vedno namenjali posebno pozornost in skrb.
V Slovenski demokratski stranki smo na strani slovenskega kmeta. Kmetijstvo je bilo vedno med prioritetnimi temami našega programa, saj je prav kmetijstvo tisto, ki ohranja slovensko kulturo in slovensko krajino. Slovensko podeželje namreč ustvarjajo ljudje, ki ohranjajo slovenstvo avtentično.
Vsak kmet v Sloveniji, ki prideluje hrano, ne prideluje samo komercialnega artikla, ampak prideluje nekaj, kar je strateškega pomena za prihodnost. Pomembnost kmetijstva in domače pridelave hrane se je pokazala ob prihodu epidemije koronavirusa. Zavedanje, da se hrana pridela na kmetijah in zemlji, je postalo še toliko večje.
Na pobudo poslanke SDS Alenke Helbl je na Koroškem, v prostorih občinske uprave Muta, potekala razprava o ključnih izzivih slovenskega kmetijstva, kmetijstva na Koroškem.
Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027: »Krovna usmeritev slovenskega SN 2023–2027 je v kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov zagotoviti trajnostno pridelavo hrane na celotnem območju države in povečati samooskrbo, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. V sistemu preskrbe s hrano so pomembni vsi proizvajalci: tako kmetijski proizvajalci, katerih proizvodnja je visoko tehnološko razvita, kot tudi majhna kmetijska gospodarstva, ki imajo potencial v smeri specializirane nišne pridelave ter samooskrbne in druge kmetije, ki skrbijo za ohranjanje okolja, narave in virov.«
Pa se zapisanega zavedamo, prepoznamo v njem vso vsebino, ukrepe in dejavnosti, s katerimi bomo uresničili le-to? Sodelujoči v razpravi so se strinjali, da se slovenskemu kmetijstvu posveča premalo pozornosti in da se aktualna vladajoča politika premalo zaveda pomena slovenskega kmetijstva.
V razpravi so sodelovali Andrej Golob, kmet in urednik revije Kmetovalec, Marija Maruša Vaukan, terenska kmetijska svetovalka, KGZS Celje, izpostava Slovenj Gradec, Matej Brezovnik, kmet, član Sindikata kmetov, Simon Smolar, mladi prevzemnik kmetije, Bernarda Javornik, terenska kmetijska svetovalka za področje dopolnilne dejavnosti, Tatjana Ladinek, predsednica Društva kmečkih žena Mežiške doline, Matej Skrivarnik, v. d. direktorja KKGZ. Kot slušateljica se je dogodka udeležila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko.
Andrej Golob je predstavil konkretno problematiko in nanizal nekaj rešitev. Med pomembnimi problemi je izpostavil višje cene dela na sami kmetiji in prerazporeditev kolača znotraj prehranske verige. Kot primer je predstavil pridelavo mleka. Kmetje so tipični primer, kjer imajo monopol njihovi kupci in dobavitelji. Višje cene zmanjšujejo konkurenčnost in pritiski s področij z bolj konkurenčno pridelavo hrane, kar pa lahko za slovenskega kupca pomeni tudi manj kvalitetno hrano. Ko eno izmed rešitev je namesto višanja cen predlagal nižanje stroškov, pri čemer naj pomembno vlogo odigra država. Za ohranitev gorskih in hribovskih kmetij bi bila ena od rešitev tudi podelitev koncesije za gospodarjenje z državnimi gozdovi.
Marija Maruša Vaukan je v razpravi izpostavila, da bo kmetovanje na OMD območjih zanimivo, če se jim bo omogočilo določene spodbude. V 12 občinah Koroške je 2337 kmetij, kmetje obdelujejo 19.610 ha kmetijskih površin, od tega je 15.606 ha trajnih travnikov in 267 ha travnikov z neupravičenimi značilnostmi, na 127 kmetijah se odvija počasno zaraščanje. Na Koroškem sicer prevladujejo srednje in male kmetije, ki zelo težko pridejo do sredstev za investicije. Ocenjujejo, da so te kmetije za slovensko kmetijstvo zaradi naravnih pogojev, strukture in reliefa zelo pomembne in jih je nujno vzpodbujati in ohranjati. Med rešitvami zato Marija Maruša Vaukan izpostavlja nujo po dolgoročnih strateških načrtih kmetijske politike. Te bi morali biti deset- in večletni in ne takšni, ki se spreminjajo ob menjavah oblasti. Kot je dejala, naj bodo spremembe počasne in ne v zadnjih trenutkih; ohranjajo naj dobro iz preteklosti in dodajajo novosti. Do kmetij je potrebno pristopiti celostno z več inštitucij pod okriljem MKGP (pomoč sobivanju generacij na kmetiji, pomoč reševanja zadolženosti kmetij, nudenje sezonske zaposlitve manjšim kmetijam …). Zmanjšati je potrebno tudi vpliv drugih ministrstev na MKGP in podrediti finančno ministrstvo kmetijskemu.
Matej Brezovnik, mladi kmet, je poudaril, da če se v kmetijstvu ne bo nekaj spremenilo, kmetje ne bodo več videli smisla vztrajati pri obdelovanju in vzdrževanju slovenske krajine, kar je med drugim tudi del njihovega poslanstva. Ob tem je poudaril, da lahko vladajoči kmete izsiljujejo in jih vodijo skozi obljube le zato, ker vedo, da bo kmet z vso odgovornostjo zvečer ne glede na vse nahranil, pomolzel in poskrbel za živino. Izpostavil je tudi, da se delo med vikendi in prazniki v delovni dobi kmetov nikjer ne pozna. Posebnost koroškega kmetijstva je trajno travinje (80 %, slovensko povprečje je 60 %). Za koroškega kmeta je največja težava v strateškem načrtu kolobar, ki je obvezna komponenta oz. pogojenost in se zato postavlja vprašanje, kako bodo nakrmili živali. Poleg tega so velik problem obvodni pasovi 1. in 2. reda, pri čemer evropska direktiva govori 3 m in 5 m, v Sloveniji pa imamo 5 m in 15 m; do sedaj je bilo v teh pasovih dovoljeno obdelovati oz. pridelovati hrano in tudi gojiti rastline; zdaj bo prepovedano kakršno koli oranje, zgolj minimalna obdelava. Država pravi, da je potrebno te pasove zatraviti oz. pustiti zarasti. Kmetje imajo težave tudi s pasjimi iztrbki v krmi, ki pomenijo velike stroške zaradi veterinarskih storitev in zdravljenja. Za kmetovalce je pomembna varnost, predvidljivost, zaščita; za vse to je potrebno najprej slovenskega kmeta in njegovo delo spoštovati.
Simon Smolar, mladi prevzemnik kmetije, se boji prihodnosti. Sprašuje se, ali bo lahko svoji mladi družini zagotovil prihodnost na kmetiji, ki jo je prevzel od staršev. Boli ga dejstvo, da večina ljudi očita kmetom, da se jim gre le za finančni učinek. Kot mlad prevzemnik kmetije se je zavedal odgovornosti, pa tudi dejstva, da bo moral veliko časa vložiti v delo, da s prostim časom ne bo ravno razpolagal po svojih željah. Izpostavil je tudi zahteve kmetov, ki so jih izrekli na protestu meseca marca. Kot pravi, imajo kmetje dovolj praznih obljub, manipulacij in napačnih ljudi na napačnih mestih. Skrbi ga tudi prisilno razlaščanje kmetov in odvzemanje njihove pravice do kmetovanja na lastni zemlji. Kmetom se po njegovih besedah dogaja, da se jim jemlje najboljša zemlja za potrebe industrijskih con ali kot v primeru kanala C0 v Ljubljani.
Bernarda Javornik je izpostavila, da dopolnilna dejavnost na kmetiji omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije ter pridobivanje dodatnega dohodka. Veseli jo, da se turistične kmetije z dopolnilno dejavnostjo na Koroškem širijo. Poudari tudi kvaliteto izdelkov kmetij z dopolnilno dejavnostjo, saj so le-ti velikokrat nagrajeni na različnih razstavah, kar koroškim kmetijam prinaša dodano vrednost. Ob naravnih danostih koroškega podeželja je nedvomno na tem področju še velik potencial. A se moramo zavedati, da je tudi dopolnilna dejavnost družinski posel, sploh ob vsej birokraciji, ki jo morajo opraviti kmetje/kmetice ob vsem drugem delu.
Tatjana Ladinek je v razpravi poudarila, da nam je bila koroška gruda v naše roke dana od boga, predana v naše varstvo, da jo obdelujemo in jo negujemo, da jo s ponosom predajamo iz roda v rod svojim slovenskim hčeram in sinovom. Boli jo, da tega ne vidijo in čutijo nekateri ljudje, ki so odvisni od naših rok, od naših pridelkov in izdelkov, da se tega še premalo zaveda tudi naša država, da je naše delo še vedno podcenjeno in za mnoge manj vredno.
Matej Skrivarnik je spomnil, da energetska kriza ne prizanaša tudi njim, povzroča namreč, da so vedno večji tudi obratovalni stroški. Kot je dejal, bi si želeli kmetom ponuditi več, imeti na voljo več obratovalnic, ki bi omogočale prodajo izdelkov kmetij, ter kmetom približati dostopnost do nujno potrebnega za kmetovanje. A so stroški v naši državi žal tako skokovito narasli, da je to prizadelo tudi njih. Poudaril je, da se kmetje na Koroškem ne morejo enačiti z ostalim delom Slovenije, med drugim je poleg ostalega tudi kupna moč Koroške drugačna kot v velikih mestih.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je na zaključku razprave sicer odgovarjala na vprašanja kmetov, vendar jih ni ravno prepričala. Zbodel jih je njen izrečen stavek: »Ko smo se odločili za vstop v EU, smo se odločili za prosti trg.« Izpostavila je gradnjo velikih tujih trgovskih centrov na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki s seboj prinašajo izdelke in so konkurenčni našim. Dejala je, da je vlada v ustanavljanju strateškega sveta, pristojnem za rešitve v kmetijstvu, pri čemer je izpostavila nekaj pomembnih ukrepov tudi za mlade prevzemnike kmetij. Poudarila je tudi vlogo varuha za prehrano in še zlasti zaščito najboljših kmetijskih zemljišč.
Koroški kmetje so odločeni, da današnja ni njihova zadnja. Da se bo o njih še slišalo, v kolikor vlada ne prisluhnila njihovim Koroški kmetje so odločeni, da današnja razprava ni njihova zadnja, da se bo o njih še slišalo, v kolikor vlada ne bo prisluhnila njihovim zahtevam. Neizpodbitno dejstvo je, da ko ne bo več obdelovalne zemlje, ne bo več hrane in tudi nas ne bo več. Hudomušno sporočilo dneva pa je bilo zagotovo to, da dodeli država slovenskim kmetom status ogrožene manjšine in jih temu ustrezno podpre, kot je to sedanja praksa za določene NVO.
Poslanka SDS v DZ RS Alenka Helbl se je prisotnim zahvalila in obljubila, da bo sklepe in zaključke prenesla na Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
