»Ključne razvojne dileme Koroške«

Slovenska demokratska stranka je danes organizirala v Slovenj Gradcu javno tribuno z naslovom »Ključne razvojne dileme Koroške«. SDS je danes v Slovenj Gradcu organizirala javno tribuno o razvojnih izzivih Koroške. Javno tribuno je vodil Miro Petek, poslanec SDS v Državnem zboru RS, poleg njega pa sta ključne poglede SDS na razvojne izzive Koroške podala gosta javne tribune dr. Peter Verlič, državni sekretar na Ministrstvu za promet ter Franc Jazbec, poslanec SDS v Državnem zboru RS. Med glavnima izzivoma sta zagotovo regionalizacija in z njo povezana ustanovitev koroške pokrajine ter izgradnja hitre ceste na Koroško, ki bi pospešila razvoj same regije. “Glede Koroške ni nobenega dvoma. Korošci si pokrajino želijo,” je poudaril Petek. Ob tem je spomnil, da Koroška po bruto domačem proizvodu na prebivalce zaostaja za osrednjo Slovenijo za okoli 10.000 evrov. Po njegovem mnenju bi ustanovitev pokrajine omogočila, da bi Korošci uspeli nadoknaditi razvojni zaostanek. Petek je med drugim opozoril, da Koroška še vedno nima regijskega odlagališča odpadkov. “Če bi Korošci o tem sami odločali, sem prepričan, da bi odlagališče že imeli,” je dejal Petek. Po njegovih besedah bi Koroška z ustanovitvijo pokrajine dobila bistveno več razvojnih sredstev, kot jih je deležna sedaj. “Če Slovenija ne bo uvedla pokrajin, potem v naslednji finančni perspektivi po letu 2013 ne bo imela več možnosti koriščenja evropskih sredstev in bo v tem primeru postala neto plačnica v evropsko blagajno,” je opozoril Jazbec, ki je tudi predsednik parlamentarne komisije za lokalno samoupravo. Po besedah Jazbeca najbolj nerazviti deli Slovenije za osrednjim delom države zaostajajo za več kot 30 let. “Ustanovitev pokrajin bo dala manj razvitim delom države možnost hitrejšega razvoja, le tako pa bodo dohiteli evropsko raven razvitosti,” je dejal. Dodal je, da bi pokrajine veliko uspešneje “obrnile” razvojni denar, kot to počne država. Pokrajinske uprave bi bile, tako Jazbec, veliko uspešnejše od države tudi pri usklajevanju lokalnih interesov. “Če bi bile pokrajine uvedene pred desetimi leti, bi razvitost dosegla takšno stopnjo, da bi zagotovo tretja razvojna os že bila zgrajena,” je menil Jazbec. “Koroška je ena od najbolj prometno osamljenih slovenskih regij in je odrezana od osrednjih prometnih tokov. Tretja razvojna os ne bi pomenile zgolj nove sodobne cestne povezave od Arje vasi do Koroške, ampak bi v regiji spodbudila tudi razvoj,” je dejal Petek. Ob tem je izrazil upanje, da bo umeščanje trase v prostor zaključeno do konca leta. Petek je izrazil pričakovanje, da bodo občine in civilne iniciative pokazale zadostno mero pripravljenosti za iskanje za vse sprejemljive rešitve. “Ni dileme, tretja razvojna os da ali ne. Gre le za to, da bo tako umeščena v prostor, da bo narejeno čim manj škode, pa tudi če bi to terjalo nekaj več časa,” je poudaril Petek. “Ni dvoma, da Koroška, če se želi razvijati, potrebuje dobro cestno povezavo,” je dejal Verlič. Po njegovih besedah je v zvezi s tretjo razvojno osjo trenutno pobuda na strani ministrstva za okolje in prostor, ki mora pripraviti državni prostorski načrt. Verlič je izrazil pričakovanje, da bo osnutek prostorskega načrta pripravljen v prvi polovici leta 2009. Tretja razvojna os naj bi bila po sedanjih predvidevanjih zgrajena do leta 2013, do takrat pa bo treba, tako Verlič, marsikaj storiti tudi na obstoječi regionalni cesti na Koroškem. Kot je napovedal Verlič, se bo prihodnji teden na Koroškem mudil direktor direkcije za ceste Gregor Ficko. Osrednja tema njegovega obiska bo prav odprava t.i. kritičnih mest na regionalni cesti, s čimer bi se povečala njena pretočnost. Ob tem je Verlič spomnil, da je sedanja vlada za več kot štirikrat povečala sredstva za državne ceste. Lani je šlo za ta namen 10,7 milijona evrov. Celotna vrednost projekta tretje razvojne osi od Koroške do Dolenjske je sicer po resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih ovrednotena na nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov, vrednost odseka od avstrijske meje do Arje vasi pa na okoli 600 milijonov evrov. Po besedah Verliča se bodo te številke po umestitvi trase v prostor najverjetneje nekoliko spremenile.