Kljub vsemu je v predlogu zakona nekaj dobrih rešitev

Na današnji redni seji DZ so ponovno razpravljali o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Stališče poslanske skupine je predstavil poslanec SDS Robert Hrovat.Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran. ROBERT HROVAT: “Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani prisotni. Danes, zaradi neupoštevanja predlogov opozicije v prehodni obravnavi ponovno razpravljamo in odločamo o Noveli zakona v skladu kmetijskih zemljišč. Dejstvo je, da niti eden amandma, ki bi izboljšal predlog zakona, ni bil sprejet. Seveda so imeli vloženi predlogi amandmajev podlago tudi v javni predstavitvi mnenj, na kateri je sodelovalo tudi precej ljudi, ki so predlagali nekatere ustreznejše rešitve, kot so danes zapisane v zakonu. Ampak, ne glede na to, dejstvo je, da je bil javni zavod Sklad kmetijskih zemljišč ustanovljen z enim samim namenom, to je izvedba denacionalizacije. Torej, gre za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov. Z leti njegovega delovanja se je pokazalo, da Republika Slovenija oziroma njeni državljani na ravni države potrebujemo ustanovo, ki bo tudi po končani denacionalizaciji uspešno gospodarila s kmetijskimi zemljišči, s kmetijami in predvsem z gozdovi, ki so v lasti države. Sklad je ves čas svojega obstoja izpolnjeval z zakonom določene obveznosti in tudi tiste, ki so mu bile naložene dodatno tako delavne kot finančne obveznosti. Amandma, ki smo ga vložili na odboru je bil vsebinske narave, ker v celoti črta določbo 10a. člena, ki je nepotrebna in tudi ni materija, ki bi jo bilo potrebno urejati z zakonom. Že ob zadnji obravnavi smo povedali, da se sklicujemo na sklep tega državnega zbora, ki smo ga sprejeli v letošnjem letu in sicer glasi se takole: “Državni zbor predlaga vladi, da nemudoma uskladi koncesijski akt o podelitvi koncesije v državnih gozdovih s 164. členom Zakona o varstvu okolja, ki določa, da če koncesijo na ravni dobrin podeli država pripada del za koncesijo tudi občine.” S tem se je potrdila zgornja obrazložitev, da je potrebno to vsebino delitev koncesnine med državo in občino urejati v koncesijskem aktu in ne v zakonu. Ob dejstvih, ki smo jih navedli pa podpiramo predlog ministra, da bi se ustrezno spremenilo tiste zakonske podlage in predpise, ki skladu dodatno odžirajo finančna sredstva, ki bi jih sicer lahko namenil za učinkovito gospodarjenje z zemljišči in za nakupe zemljišč. Strinjamo se tudi z uskladitvijo zakona o skladu z odločbo Ustavnega sodišča, ureditvijo vprašanja, prenosov nezazidanih stavbnih zemljišč na občine in možnostjo neodplačanih prenosov, nezazidanih stavbnih zemljišč na občine v tistih primerih, ko gre za javni interes. Tudi kadrovska okrepitev Sektorja za gozdarstvo, ki bi skladu omogočila, da bo lahko optimalno gospodaril z gozdovi v državni lasti, je po mnenju Slovenske demokratske stranke dobra rešitev. Z namenom učinkovitejšega gospodarjenja z gozdovi v lasti države bo namreč sklad opravljal naloge, opredeljene v 57. členu Zakona o gozdovih, ki jih je do sedaj na podlagi sklenjene pogodbe med Zavodom za gozdove in Skladom proti plačilu za sklad opravljal Zavod za gozdove.Kot že povedano, v Slovenski demokratski stranki smo iskreno pričakovali, da se bo ob prvi obravnavi upoštevalo tudi dobre predloge za izboljšanje zakona, vendar je ravno, temu bom rekel, aroganca koalicije do amandmajev opozicije privedla do današnjega ponovnega odločanja.
Kljub navedenemu v Slovenski demokratski stranki ugotavljamo, da je v zakonu tudi nekaj dobrih rešitev, ki bi lahko prispevale k temu, da sklad postane še učinkovitejše orodje za izvajanje kmetijsko-zemljiške in gozdarske politike. Zato v Slovenski demokratski stranki zakonu ne bomo nasprotovali.”