Kljub ugotovljenim dejstvom AVK še vedno ni odkrila kartelnih dogovarjanj na področju žilnih opornic

Pred preiskovalno komisijo o nakupu in dobavah žilnih opornic se danes nadaljujejo zaslišanja nekaterih prič, in sicer bosta na vprašanja poslank in poslancev odgovarjala predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel in direktor Agencije za varstvo konkurence Andrej Matvoz.

Andrej Matvoz je mesto vršilca dolžnosti direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK) zasedel v začetku leta 2016, s polnimi pooblastili pa agencijo vodi od julija 2017. Na to mesto ga je kot enega od kandidatov predlagala posebna natečajna komisija, imenovana s strani ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, ta pa je na podlagi razgovorov s kandidati ocenil, da je Matvoz najbolj primeren za omenjeno delovno mesto. V zvezi z njegovim imenovanjem so mediji poročali, da gre za novo »politično mešetarjenje vladajoče Cerarjeve stranke SMC«, ki je Matvoza ves čas favorizirala, in to kljub temu, da objektivno menda sploh ni izpolnjeval razpisnih pogojev. »Nikjer v strokovni literaturi, na spletu, itn. ni mogoče najti niti enega samega zaznamka, prispevka, referata, objave, udeležbe na domači ali tuji konferenci, seminarju, izobraževanju, ipd., ki bi zadostila kumulativnemu pogoju iz zakona glede imenovanja Andreja Matvoza za direktorja AVK,« je zapisal eden izmed spletnih portalov.

Zgodba se je preselila tudi na Upravno sodišče, ki je v začetku decembra lani odločilo, da je bila odločba ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška glede izbire Matvoza kot najustreznejšega kandidata za direktorja AVK nezakonita. Kakšne bodo posledice v zvezi z omenjeno odločitvijo, minister javnosti do danes še ni pojasnil, Matvoz pa agencijo še vedno vodi.

V zvezi s korupcijo pri nakupu in prodaji žilnih opornic, kar že dlje časa uspešno preiskuje državnozborska komisija pod vodstvom poslanke SDS Jelke Godec, pa je AVK raziskala domneve glede bojkotiranja javnega razpisa za nakup materiala za intervencijsko kardiologijo za pet bolnišnic. Javni razpis septembra 2017 ni uspel, saj so vsi dobavitelji ponudili material po občutno višjih cenah, kot jih je dovoljeval razpis in jih je razpisna komisija določila glede na javno dostopne cene, po katerih nabavljajo žilne opornice bolnišnice na Švedskem. Po mnenju mnogih strokovnjakov s tega področja predstavlja omenjeni razpis jasen in nedvoumen dokaz o dogovarjanju dobaviteljev in nesprejemljivih cenah žilnih opornic.

A vsemu navkljub je bila ugotovitev AVK  pod vodstvom Andreja Matvoza sledeča: Agencija ni ugotovila ničesar, kršitev ni zaznala. »Ministrstvo za javno upravo razen z govoricami, ne razpolaga z dokazi o dogovarjanju dobaviteljev, da bi skušali preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco. Vsem podatkom navkljub,« so na agenciji zapisali v sporočilu za javnost.

Današnje pričanje pred preiskovalno komisijo bo zato odlična priložnost, da direktor AVK podrobneje pojasni, kako so se na agenciji lotili raziskovanja kartelnega dogovarjanja med dobavitelji in kako je mogoče, da niso prišli do prav nobenih ugotovitev glede kršitev, kljub temu, da je glede na vse, kar je bilo doslej že odkritega o dobavah in nabavah žilnih opornic, sum na kartelno dogovarjanje več kot utemeljen.

Pred direktorjem AVK pa bo na vprašanja članov in članic preiskovalne komisije odgovarjal še predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. Dosedanje sodelovanje državnozborske preiskovalne komisije in Računskega sodišča je temeljilo na posredovanju revizijskih poročil UKC Ljubljana in Maribor, pri čemer Računsko sodišče ni oviralo dela preiskovalne komisije tako kot, denimo, podjetje Mladina, d. d., ali nekatera sodišča, ki so nadvse nenavadno odločala o zahtevah za zaseg dokumentacije. Bo pa od Vesela vendarle zanimivo slišati, zakaj se na Računskem sodišču niso sami odločili za kakšen izredni nadzor glede preplačila medicinskega materiala v dveh največjih zdravstvenih ustanovah pri nas. Navsezadnje, državnozborska komisija deluje že od marca 2016, informacije o preplačevanju in korupciji pri nakupu in prodaji žilnih opornic pa so v javnost prišle že leta 2013.

Vabljeni k spremljanju seje preiskovalne komisije v neposrednem prenosu na TV Slovenija 3 od 10.30 dalje!