Koliko glav je do sedaj odletelo na podlagi ugotovitev preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, kjer se v zgodbi o milijardi evrov opranega iranskega denarja omenja tudi ime pravosodnega ministra, ko je bil ta še v vlogi predsednika KPK?
Poslanke in poslanci so zadnji dan februarske seje Državnega zbora razpravljali tudi o vladnem predlogu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Stališče poslanske skupine SDS je podala Anja Bah Žibert.
V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
ANJA BAH ŽIBERT: Spoštovane kolegice in kolegi, tokrat stališče pričenjam po ministrovo. Olupimo to čebulo oziroma novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Izhajajoč iz dejstva, da več listov, ko bom odstranila, bolj bo peklo. Namerno bom izpustila majhne lističe, kajti v razpravi bo zanje še dovolj časa, dotaknila pa se bom le tistih večjih, ključnih. Prvi list namenjam postopku in načinu same priprave besedila sprememb zakona, drugi bo namenjen uvedbi novih birokratskih bremen in finančnim posledicam, tretji postopku imenovanja funkcionarjev komisije, kar očitno najbolj skrbi ministra Klemenčiča, četrti pa povrnitvi zaupanja ljudi v državo in njene temeljne stebre državotvornega delovanja, kar naj bi novela predstavljala in kaj naj bi bil razlog za njeno sprejetje.
Pa začnimo, postopek in način same priprave besedila oziroma sprememb zakona. V času, ko je bil minister Klemenčič v vlogi predsednika Komisije za preprečevanje korupcije v obdobju vlade Janeza Janše, je bil zelo glasen in kritičen, ko je šlo za področje sprejemanja zakonodaje. Takrat je Klemenčič menil, da javne strokovne razprave o posameznih zakonodajnih rešitvah ne smejo biti razumljene kot zavlačevanje in nasprotovanje potrebnim spremembam. Usklajevanje iskanja dobrih rešitev in odprtost za mnenje strokovne javnosti in tudi neodvisnih državnih organov, sta bili po njegovih besedah garant omejevanje parcialnih interesov, boljše kvalitete predpisov in odpravljanje korupcijskih tveganj. Ne glede nato, da je predlagana novela nastajala celotno obdobje te vlade, je potrebno poudariti, da je novela pod okriljem Ministrstva za javno upravo nastajala mnogo bolj intenzivno in kooperativno kot po letu 2016, ko je to prišlo oziroma področje korupcije prišlo na Ministrstvo za pravosodje. Iz tega izhaja, da bi bil predlog zakona pred nami, se pravi pred poslankami in poslanci, mnogo prej, če bi področje obstalo pod prvotnim ministrom za javno upravo. Tako pa materijo obravnavamo v času zadnjih vzdihljajev te vlade, zame popolnoma neresno in neodgovorno. Medtem ko je minister v času vodenja KPK ocenjeval strokovno mnenje pri sprejemanju zakonodaje kot garant za sprejemanje dobrih in transparentnih predpisov, se pri svojih zakonskih predlogih na to preprosto požvižga. Stališče Službe vlade za zakonodajo, da tako pomembne in obsežne sistemske spremembe, kot so predstavljene v tej noveli, zahtevajo pripravo povsem novega zakona, minister preprosto ignorira. Tudi argument slovenskih občin, ki nasprotujejo nekaterim zakonskim rešitvam, so preslišana. A ministru se očitno mudi. Zato je naša zaskrbljenost nad procesom sprejemanja te zakonodaje, ki je tvegano in netransparentno početje, več kot upravičeno. Ob tem pa najbolj bode v oči in kaže na izjemno ignoranco ministra Klemenčiča podatek, da kljub pozivom aktualnega vodstva KPK na ministra Klemenčiča in tudi predsednika vlade Mira Cerarja na strani ministra za pravosodje Klemenčiča ni bilo pripravljenosti, da bi se ta sestal s predsednikom, aktualnim predsednik KPK Borisom Štefanecom na temo sprememb zakonodaje in izmenjave mnenj. Torej ne glede na to, koliko časa je trajala priprava te novele, je način povsem nesprejemljiv in daleč od tega, da bi se iskalo prave in dobre rešitve. Očitno je razlog in cilj sprememb zakona daleč od tistega, kar bi dejansko moral biti, in je predvsem priprava okvirja za poglabljanje globoke države in ne za borbo zoper nje. Če se minister vsaj delno želi oprati in opravičiti teh dvojnih meril, potem predlagam, da on sam oziroma koalicija predlagate, da se opravi splošna razprava o Zakonu in integriteti preprečevanju korupcije. Govorim o javni predstavitvi mnenj.
Drugi list, uvedba novih birokratskih bremen in finančne posledice. Kljub vedenju da je za uspešno delovanje države na vseh nivojih potrebno odpravljanje odvečnih birokratskih postopkov, v Združenju občin Slovenije opozarjajo, da pri predlaganih rešitvah zakonodajalec sledi vedno večji birokratizaciji postopkov. Torej, namesto da bi zakon odpravljal administrativne ovire, jih še krepi. Prav tako je neodgovorno in nedopustno zavajanje predlagatelja oziroma ministra za pravosodje, da spremembe zakona nimajo finančnih posledic. To preprosto ne drži, saj bodo morale občine izvajati nekatere nove in dodatne naloge, kar pa bo seveda imelo tudi finančne posledice. V primeru sprejetja zakona v Združenju občin Slovenije pozivajo, da se bo to upoštevalo pri določanju višine povprečnine. Skratka, podatek, da zakon nima finančnih posledic, preprosto ne drži, zato od ministra oziroma ministrstva, ker danes ministra ni, pričakujem, da bo med razpravo pojasnil oziroma podal oceno finančnih posledic zaradi uvajanja novih birokratskih bremen.
Tretji list, postopek imenovanja funkcionarjev komisije. Postopek imenovanja funkcionarjev komisije je očitno tisti list čebule, ki najbolj skrbi ministra Klemenčiča, saj se novela zakona v veliki meri posveča prav temu področju. Bojazen, da bi po izteku mandata aktualnemu vodstvu KPK sledila neka podobna, politično neobremenjena sestava, je prevelika, zato je potrebno zakonsko to preprečiti. Mesto v senatu mora biti namreč pripravljeno za preverjen kader z referencami in skupnim imenovalcem, kot smo jim bili priča pri Kosu, Klemenčiču in Praprotniku. Izjava aktualnega predsednika KPK Štefaneca, da so čevlji njegovih predhodnikov okuženi z glivicami nezakonitosti, je bil dovolj jasen signal, da je potrebno imeti komisijo vsem pod nadzorom. Skrb vzbujajoč zapis Komisije za preprečevanje korupcije v oceni stanja 2016, da na področju boja s korupcijo pomembni vladni ukrepi ostajajo še naprej neuresničeni, je zadnje, kar bi si ta vlada dovolila slišati. Opozoril glede TEŠ 6 in projektov, kot je drugi tir, očitno KPK v poročilu ne bi smel omenjati.
In zadnji, četrti list, povrnitev zaupanja ljudi v državo in njene temeljne stebre državotvornega delovanja oziroma čebula je razgaljena. Predlagatelj, torej minister Goran Klemenčič oziroma Ministrstvo za pravosodje, je v uvodu ocene stanja in razlogov za sprejem sprememb in dopolnitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije zapisal, citiram: »Skladnost s koalicijskim sporazumom o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018 je poslanstvo Vlade Republike Slovenije povrnitev zaupanja ljudi v državo in njene temeljne stebre državotvornega delovanja.« Konec citata. In kako ta vlada in minister Klemenčič uresničujeta omenjeno zavezo? Je državotvorno delovanje to, da sodišča blokirajo delovanje in predstavljajo oviro pri pridobivanju pomembne dokumentacije, ko gre za delovanje tako imenovane Logarjeve komisije oziroma parlamentarne komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, ki je v začetku svojega delovanja zaradi tovrstnih početij sodišč izgubila kar 7 mesecev dragocenega časa? Ali pa je morda to, da višje sodišče sklene, da omenjena komisija ni upravičena do informacije, kdo od ministrov, direktorjev, tajkunov in ostalih je obiskoval člane Nove Ljubljanske banke, torej banke, ki je v lasti davkoplačevalcev in so za njeno sanacijo morali plačati iz lastnih žepov. Se ta vlada in pravosodno ministrstvo pod taktirko Gorana Klemenčiča tako loteva boja zoper kriminal in korupcijo? Si tako predstavljate povrnitev zaupanja državljank in državljanov v državo in njene temeljne stebre? Koliko glav, spoštovani, je do sedaj odletelo na podlagi ugotovitev oziroma v Državnem zboru sprejetih vmesnih poročil preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, kjer gre pri drugem vmesnem poročilu zagotovitev o milijardi evrov opranega iranskega denarja, kjer pa se konkretno omenja tudi ime samega pravosodnega ministra, ko je bil ta še v vlogi predsednika KPK in naj bi se na vse pretege boril zoper korupcijo in to tudi v bankah? Ta boj je bil tako temeljit in neizprosen, da je bil član senata Praprotnik, na podlagi izjemnih izkušenj in kompetenc na področju bančništva po pompoznem odstopu senata KPK nemudoma zaposlen v Novi Ljubljanski banki. Na koliko primerov slabega koruptivnega in kriminalnega početja v banki vseh davkoplačevalcev je do sedaj opozoril? Sprašujem. Seveda tukaj ne moremo mimo dogajanja v zdravstvenem sistemu. Na račun zdravja naših bolnikov se dogajajo nedopustna odtekanja denarja in korupcija najvišje stopnje. Mar bo ta predlog zakona to onemogočil Skratka, spoštovani, če potegnem črto pod zapis glede vrnitve zaupanja ljudi v to državo, ki ga navajate v razlogih za sprejem tega zakona, lahko samo rečem, da z novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ob vseh vaših neuresničenih obljubah iz začetka mandata državljankam in državljanom samo mečete pesek v oči. Čebula je olupljena do konca, žalostno pa je, da oči do solz pečejo predvsem prebivalce Republike Slovenije, ki morajo vse to gledati in plačevati iz lastnih denarnic.
