Klemenčič naj najprej počisti pred lastnim pragom
ponedeljek, 28. 1. 2013Klemenčičeva žena solastnica podjetja Intermedius
Ko smo šli po sledeh javno objavljenih navedb o premoženju Klemenčičevih, pa smo ugotovili, da je bila Klemenčičeva žena Nina od 9. marca 2007 do 21. marca 2011 s 24-odstotnim deležem pomembna solastnica podjetja Intermedius, pravno medijsko in korporativno sodelovanje, ki deluje na Dvoržakovi ulici 5 v Ljubljani. Iz javno dostopnih evidenc je razvidno, da je bila soustanoviteljica podjetja, torej v njem vse od začetka. Solastniki so bili še znani lobist Božidar Dimnik, Tine Kračun in podjetje Skladovnica kreativne industrije. Podjetje Intermedius je v letu 2010 s 1,54 povprečno zaposlenega doseglo 204.450 evrov prihodkov in imelo 32.047 evrov čistega dobička. Po izstopu Nine Zidar Klemenčič iz družbeništva evidence kažejo, da je svoj delež v letu 2011 prodala podjetju Skladovnica kreativne industrije. Podjetji Intermedius in Skladovnica kreativne industrije pa sta bili po dostopnih podatkih povezani prek Suzane Mihelin Ritlop iz Pernice. Podjetje Intermedius, v katerem je imela Nina Zidar Klemenčič 24-odstotni lastniški delež, je torej Goran Klemenčič v svojem poročilu o premoženjskem stanju zamolčal oziroma prikril.S Soršakom solastnica podjetja ImobiliaPodjetje, katerega solastnica je Nina Zidar Klemenčič še danes, pa je Imobilia plus, svetovanje in upravljanje, registrirano na Dvoržakovi ulici 5 v Ljubljani. V njem je Zidar Klemenčičeva skupaj z Janijem Soršakom, nekdanjim direktorjem urada za varstvo konkurence in odvetnikom, še vedno solastnica. Podjetje sta ustanovila 9. novembra 2011, direktorica pa je Manca Pirc Vargec iz Brežic. Goran Klemenčič poročila o svojem premoženjskem stanju in povezavah članov svoje ožje družine, objavljenem na spletu, tudi v tem delu ni popravil, kar pomeni, da je tudi ta podatek javnosti zamolčal.Podatkov o poslovanju odvetniške pisarne ne razkrivajoPodatki o poslovanju odvetniške pisarne Zidar Klemenčičeve javnosti niso dostopni. Pretekli teden je novinarjem poslovnega dnevnika Finance pojasnila, da “podatkov o obsegu poslovanja in dobičku za leto 2012 še nima,” da pa je bilo to primerljivo s splošno gospodarsko sliko, karkoli naj bi že to pomenilo. Dodala je, da so v njeni pisarni zaposleni štirje odvetniki, šest strokovnih sodelavcev in dve administratorki, številk o prihodkih, presežkih oziroma dobičkih pa ni razkrila.Hiša Klemenčičevih ni vpisana in ni ovrednotenaŠli smo tudi po sledi drugega premoženja Klemenčičevih, predvsem stanovanjske hiše, za katero Goran Klemenčič trdi, da je njen polovični lastnik. Gre za hišo na Mirni ulici v Šentvidu pri Lukovici v katastrski občini Prevoje. O tem je v javnosti govorila tudi Nina Zidar Klemenčič, ko je dejala: “Hišo smo kupili konec leta 2007 v tretji podaljšani fazi, jo dokončali in se naslednjo pomlad vselili.” Iz javno dostopnih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) pa je razvidno, da nepremičnina na Mirni ulici 13 v tem kraju ni vpisana v kataster, urejena ni niti pripadajoča parcelna številka s 346 kvadratnimi metri površine. Vrednost stavbe in zemljišča je po podatkih Gursa torej nič (0). Ko so novinarji Zidar Klemenčičevo vprašali, zakaj tega ni uredila, je odgovorila, da je “z Gursa nihče ni pozval k vpisu v register, tega pa očitno ni naredil niti investitor”. Dodajmo, da mora za to poskrbeti lastnik. Ker gre za hišo dvojček, smo na Gursovem portalu pogledali še preostali del in ugotovili, da je lastnica drugega dela dvojčka zadevo uredila, njen del nepremičnine pa je ovrednoten na 178 tisoč evrov.Posojila pri NKBM “na lepe oči”?V zemljiški knjigi smo ugotovili, da je 100-odstotna lastnica nepremičnine na Mirni ulici v katastrski občini Prevoje samo Nina Zidar Klemenčič. Goran Klemenčič pri tem ni omenjen. Iz izpisa je tudi razvidno, da je bila prodajna pogodba sklenjena sredi oktobra 2007, na hišo pa je vpisana hipoteka z glavnico v višini 170 tisoč evrov. Posojilo za 20 let je Zidar Klemenčičeva najela pri Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), ki je v večinski državni lasti. Maja 2011 je pri isti banki najela še 25 tisoč evrov posojila, za kar je tudi vknjižena hipoteka na nepremičnini. In zdaj pozor: obe hipoteki sta vknjiženi na parcelno številko, iz javnih podatkov pa izhaja, da na tej parceli stavba sploh ni vpisana. Postavlja se vprašanje, kako je NKBM posojili sploh lahko odobrila in na podlagi česa je banka opravila vrednotenje zastavljenega premoženja. Vprašanje je tudi, kolikšna je bila cenitev parcele št. 44/5 v katastrski občini 1944 Prevoje, če je Zidar Klemenčičeva na to lahko najela 195 tisoč evrov posojila. Znano je namreč, da banke ne upoštevajo 100-odstotne vrednosti nepremičnine. Po pogovoru s predstavniki bank, delujočih v Sloveniji, banke s tujim lastništvom takšnih posojil ob tako neurejenih nepremičninah ne odobravajo. Dobili smo odgovor: “Na kaj naj vpišemo hipoteko, če na parcelni številki ni vrisane stavbe?” Ali je torej tudi Nina Zidar Klemenčič posojilo pri NKBM z zelo ugodno obrestno mero 1,3 odstotka prejela “na lepe oči” in kakšno je bilo zavarovanje tega posojila?Hišo kupili od Doland Investicije na skrajno dvomljiv načinA to še ni vse. Ugotovili smo, da Goran Klemenčič ni polovični lastnik hiše v Šentvidu pri Lukovici. Lastnica je njegova žena Nina. Iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige smo ugotovili, da je danes 34-letna Zidar Klemenčičeva hišo kupila od podjetja Doland Investicije, trgovina in investicije, Avčinova ulica 12, Ljubljana. Po javno dostopnih podatkih gre za podjetje, ki je bilo na naslovu Mala ulica 8 v Ljubljani ustanovljeno 5. maja 2006, izbrisano pa 31. decembra 2012. Zadnji lastnik je bil Robert Trampuš iz Notranjih Goric pri Ljubljani. Iz zgodovinskega izpisa Ajpesa pa je razvidno, da so bili pred tem trije lastniki, in sicer dva s Cipra in eden iz Izraela, ki so podjetje tudi vodili. Slovensko podjetje naj bi bilo hčerinsko podjetje ciprskega podjetja. Podjetje je v Sloveniji dobro poslovalo, v letu 2009 je imelo na primer 22 tisoč evrov dobička, v letu 2010 pa že skoraj 492 tisoč evrov izgube ter za 2,16 milijona evrov finančnih in poslovnih obveznosti. Iz zgodovinskega pregleda na Ajpesu je razvidno, da so lastniki 17. septembra 2007 sprejeli sklep o prodaji podjetja, sprememba »prodaje« podjetja Robertu Trampušu pa je bila v uradne evidence uradno vpisana šele 26. oktobra 2007. Nina Zidar Klemenčič je pogodbo o prodaji in nakupu s podjetjem Doland Investicije sklenila 16. oktobra 2006. V vmesnem času torej. Po podatkih našega zanesljivega vira so ciprski in izraelski lastniki podjetje prodali fantiču, staremu nekaj nad 20 let, saj se je podjetje znašlo v težavah. Naš vir pravi, “da sta Klemenčičeva čakala, da se je cena hiše še znižala, potem pa sta jo kupila”. Koliko je družba Doland Investicije ostala dolžna državi iz naslova davkov, ne vemo, naš vir pa opozarja na podobnost ravnanja in podobnih povezav članov družine Janković s tujino. Klemenčičeva naj bi bila z vsem tem seznanjena.Poslovni prostori za 450 tisoč evrovKlemenčičeva, ki ju je vsekakor treba jemati kot celoto, sta si po letu 2007 finančno občutno opomogla. Nina Zidar Klemenčič je v stolpnici nekdanje Avtotehne (na Bavarskem dvoru v Ljubljani) kupila 208 kvadratnih metrov pisarn; gre za prostore, kjer je pred tem delovalo podjetje Petin v lasti Zdenka Pavčka, ki je izčrpal podjetje Viator & Vektor in ga spravil v stečaj. Odvetnica je novinarjem dejala, da so bili prostori oglaševani na spletu, kupila pa jih je prek posrednika. Zdenka Pavčka menda ni srečala niti enkrat, pogodbo pa je podpisal Peter Pavček. Novinarji so še razkrili, da je poslovne prostore kupila v sodelovanju s podjetjem ES & G, ki je v lasti Edvarda Svetlika, nadzornika idrijske družbe Hidria. Po navedbah sta Zidar Klemenčičeva in ES & G sklenila dogovor, da odvetnica kupi 208 kvadratnih metrov pisarn, Svetlikov ES & H pa še približno 70 kvadratnih metrov. Gre torej za večji del 11. nadstropja stavbe na Slovenski cesti. Zidar Klemenčičeva je za to leta 2012 plačala 348 tisoč evrov kupnine, k čemur je treba prišteti še davek na dodano vrednost, nakup pa naj bi v celoti financirala s hipotekarnim posojilom, ki naj bi ga bila najela pri Volksbank. Posojilo bo odplačevala pet let in pol, obrestna mera pa je 3,3 odstotka. Odvetnica je še dejala, da je po nakupu v obnovo prostorov vložila 100 tisoč evrov, za kar je morala najeti dodatno posojilo. Za 208 kvadratnih metrov površine sredi Ljubljane je torej odštela blizu 350 tisoč evrov, kar namerava odplačati v petih letih in pol.Zakonca Klemenčič bogatita po letu 2007Iz podatkov je razvidno, da sta Klemenčičeva po letu 2007 kopičila premoženje, ki je danes vredno zelo veliko. Imata pa tudi veliko posojil. Nina Zidar Klemenčič po lastnih navedbah in javno dostopnih podatkih okrog 650 tisoč evrov, Goran Klemenčič pa je javno objavil, da ima posojilo v vrednosti okrog 30 tisoč evrov, hkrati pa je porok za prav tolikšen znesek. Po lastnih podatkih ima 2.250 evrov neto mesečne plače.
Klemenčičeva vpletenost v korupcijo pri NPUGoran Klemenčič, doma iz Žirov, nečak nekdanjega politika Viktorja Žaklja, sicer pa zapriseženi levičar, kakor se je označil sam na enem od dogodkov, je bil od leta 2008 do 2010 državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. To pomeni, da je bil prvi pomočnik takratne ministrice Katarine Kresal. Predsednik protikorupcijske komisije je postal na željo Danila Türka, nekdanjega zapriseženega levičarskega predsednika države. V času, ko je bil Klemenčič pomočnik Kresalove, je bil vpleten v korupcijo pri najemu stavbe na Dimičevi 16 v Ljubljani za potrebe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Bil je pomemben član komisije, ki je izbirala lokacijo in najemodajalca, na kar je Kresalova, potem ko je Klemenčič že v vlogi predsednika KPK izdal načelno mnenje o sumu korupcije v tem primeru, večkrat opozorila. Dejala je, da je ministrstvo za notranje zadeve prostore na Dimičevi od Ram Investa, ki je v lasti Igorja Jurija Pogačarja, najelo tudi zaradi Klemenčičeve ocene o primernosti posla, vendar je bilo to preslišano, Klemenčič pa se je v drugi vlogi šel razsodnika, svojih stvari pa ni znal ali hotel razčistiti ali počistiti.Protikorupcijska komisija več kot politično okuženaZa razjasnitev stvari je pomembno vedeti, da se je znani ekonomist Jože Končan funkciji namestnika predsednika protikorupcijske komisije že po imenovanju odpovedal. Takratni predsednik države je nato na hitro pripeljal javnosti neznano članico Liljano Selinšek iz Maribora. Sicer pa se zgodba o politični okuženosti vodstva KPK vleče že vse od imenovanje Klemenčiča za predsednika komisije in Roka Praprotnika za njegovega namestnika, kar se je zgodilo septembra 2010. “Imenoval ju je nekdanji izrazito ideološko kontaminirani predsednik Danilo Türk, kar daje že samo po sebi razlog za pomisleke o (ne)pristranosti njegovih favoritov. Kot drugega Klemenčičevega namestnika je Türk tedaj imenoval ekonomista Jožeta Končana, ki pa se je funkciji takoj po imenovanju odpovedal,” je pred dnevi zapisal novinarski kolega v tedniku Reporter. Spomnimo. Jože Končan je že po imenovanju v pismu predsedniku države med drugim zapisal: “Preostala dva člana komisije sta v očeh javnosti zelo politično profilirana, zato si ne želim očitkov komisiji o naklonjenosti eni politični opciji.” Pri tem je poudaril, da pred imenovanjem ni bil seznanjen z drugimi kandidati, sicer »bi lahko že v tisti fazi odklonil imenovanje«. Po takratnih Končanovih besedah se bodo vse odločitve komisije ocenjevale skozi prizmo dvomov o njeni nepristranosti in integriteti. Dodal je, da ne želi delovati v organu, ki bo namesto podpore doživljal stalne očitke o politični naklonjenosti eni politični opciji. Po takšni zavrnitvi je Türk kasneje za drugega namestnika predsednika KPK imenoval Selinškovo, nekdanjo docentko za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.”Uradno” premoženje Gorana Klemenčiča, predsednika KPKGoran Klemenčič, predsednikVir: Spletna stran KPK Neodgovorjena Klemenčičeva vprašanjaGoranu Klemenčiču smo minuli četrtek, 17. januarja, dopoldne poslali več vprašanj in ga prosili za odgovore. Kljub obljubam odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Vprašanja, na katera pričakujemo odgovore, pa so:1. Ali ste kot solastnik ali lastnik stanovanjske hiše, v kateri prebivate z družino, prejeli informativni izračun Geodetske uprave RS?2. Ali ste se strinjali z izračunom ali pa ste se pritožili in zahtevali popravek?3. Zakaj nepremičnine po zaključku investicije v zakonskem roku 30 dni niste prijavili Gursu?4. Zakaj se ne držite zakonsko predvidenih obveznosti, ki veljajo za vse državljane in državljanke? Zakaj ste Gursu zamolčali zadevo?5. Koliko je ocenjena vrednost hiše po Gursu in koliko ocenjujete, da je dejansko vredna?Goran Klemenčič zamolčal veliko stvariGoran Klemenčič je v svojih javno objavljenih podatkih zamolčal veliko stvari, zato je prvi, ki mora odstopiti, ne pa soditi drugim. Če upoštevamo njegova merila v primeru Janeza Janše, lahko rečemo, da je vsaj v času, ko je bil imenovan za predsednika KPK, obogatel za najmanj polovico zneska od 178 tisoč evrov, kolikor je po Gursu vredna (sosedova) hiša v naselju pri Lukovici. Ni slabo. Ker nekateri navajajo, da ga žene resnica, ne dvomimo, da ne bo pojasnil vseh stvari, ki se nanašajo nanj in njegovo ženo.Kdo bo sodil o korupcijskih dejanjih članov KPK?V preteklih dneh smo v uredništvo prejeli pismo bralca, ki se sprašuje, kdo bo sodil o korupcijskih dejanjih članov protikorupcijske komisije. Avtor pri tem navaja, da si je Goran Klemenčič kot najvidnejši podpornik LDS prislužil mesto predsednika komisije z branjenjem in s pomočjo pri oškodovanju državnega proračuna ter prikrivanju resnic v primeru bulmastifi. Nadalje navaja: “Tik preden je Drago Kos zaznal sume korupcije pri najemu prostorov NPU (zaradi česar je kasneje odstopila Katarina Kresal), je Klemenčič nenadoma odstopil kot državni sekretar. Uradnega pojasnila o tem ni podal nikoli!” Sporoča pa tudi, da ima žena Nina Zidar Klemenčič sklenjene drage pogodbe z Zdravstveno zavarovalnico Vzajemna. Stvari bomo preverili.Za podpredsednika komisije Roka Praprotnika pa avtor navaja, da je “goreč privrženec SD in je v svoji novinarski(!) karieri o Sloveniji in prebivalcih dolga leta pisal laži ter blatil tudi čez mejo, češ kako je v Sloveniji katastrofalna situacija. Kasneje se je izkazalo, da smo takrat živeli v zlati dobi”. To je znano in dokazljivo dejstvo.Za tretjo članico Liljano Selinšek avtor navaja številne stvari, povezane z domnevno spornim poslovanjem soproga Danila Selinška. Stvari bomo poskušali razčistiti in jih objaviti prihodnjič.Vida KocjanČlanek je bil objavljen v reviji Demokracija, 24. januarja 2013
