Kdor ljubi domovino, jo preučuje. Kdor preučuje domovino, jo vzljubi

Tradicionalnega simpozija Korenine slovenstva se je udeležil tudi predsednik vlade RS Janez Janša, ki je vse prisotne nagovoril in ob 10. letnici preučevanj slovenskega staroselstva napovedal inštitut, ki bo preučeval ta pomembna zgodovinska vprašanja. Na simpoziju je bila prisotna tudi poslanka SDS Alenka Jeraj.

Uvodoma sta vse prisotne pozdravila dr. Jože Rant in dr. Anton Jeglič. Slednji je v uvodnem nagovoru povedal, da je situacija na področju domoljubja in jezika v Sloveniji slaba in neugodna. Po končanih nagovorih je sledila predstavitev knjige Iva Cundriča “Sijaj železa v zgodovini”.

Ivo Cundrič je povedal, da se je iz rudnih jam ruda na območju Slovenije izkoriščala že od nekdaj, kar priča mnogo materialnih dokazov najdenih tudi na področju Bohinja. Ob tem se je Cundrič spraševal, kdo so bili ti »metalurgi« in kdo je produciral vso to zahtevno vedenje o pridobivanju rude. Prisotne je ob predstavitvi staroselskih peči tudi opozoril, da v Sloveniji nimamo nobene arheološke ali metalurške institucije, ki bi se posebej ukvarjala z razvojem peči in postopkov pridobivanja železa. Zaključil je z besedami: »Slovenci smo eden redkih narodov, ki imamo zamolčano lastno zgodovino in zato se stvari ne sprostijo. Vendar zgodovina Slovencev je veličastna.«

Sledila je predstavitev deset let delovanja raziskovalcev evropskega in slovenskega staroselstva. Dr. Rant je dejal: »Naše raziskave na področju arheologije, jezikoslovja in preučevanja virov, delno tudi genetike, so pokazale, da smo Slovenci avtohtoni prebivalci ozemlja vzhodno od Alp in severnega Jadrana vsaj od bronaste dobe naprej.« V zaključku je povzel besede dr. Henrika Tume – Kdor ljubi domovino, jo preučuje! Kdor preučuje domovino, jo vzljubi.

Simpozij se je nadaljeval s prvo od dveh okroglih miz. Janez Bizjak je predstavil sledi staroselstva v slovenskih Alpah. Povedal je, da so bile Alpe že od nekdaj prehodne, kar dokazujejo steze, ki vodijo čez gorske grebene. Te steze bi naj po mnenju Bizjaka ljudje poznali že od nekdaj. Kasneje so iz teh stez nastale tovorne poti in alpski prelaz, po katerih so zdaj speljane visokogorske ceste. Bizjak je predstavil tudi nekatera ledinska imena in dejal: »To je dediščina, ki se vleče vse od staroselcev do danes. To je najbolj zakoreninjen del staroselske dediščine, ki pa žal danes izginjajo. So neizčrpen vir in izziv za jezikovne raziskave na celotnem območju alpskega loka.« »Prepričan sem da so staroselski geni oplemenitili tudi naš genski zapis, kar koristimo še danes. Hodili so po istih gorah kot mi danes in pili isto vodo kot mi. Staroselci so odrinjeni in zamolčani, ampak zelo pristni in žlahtni predniki nas Slovencev,« je še povedal Bizjak.

Na drugi okrogli mizi sta referat predstavila Duša Krnel Umek in dr. Jože Rant. Gospa Krnel Umek je povedala, da so se s temo staroselstva ukvarjali raziskovalci že v 19. stoletju in kot enega izmed večjih raziskovalcev izpostavila Davorina Trstenjaka, ki je med prvimi začel objavljati prispevke o staroselcih. »Stališče, da so Slovenci staroselci na današnjem ozemlju, ni bila le posebnost posameznikov, temveč je bilo splošno sprejeto tudi v širšem krogu piscev in raziskovalcev,« je dejala Duša Krnel Umek in opozorila, da so potrebne nadaljnje raziskave zgodovine slovenstva, saj je to pomembno za slovenski narod. Omenila je še, da je slovensko podeželje ohranilo jezik staroselcev, če ne v celoti, pa vsaj v posameznik besedah, najpogosteje v krajevnih imenih in za prvotne kulturne sestavine.

V drugem delu okrogle mize je dr. Rant spregovoril o duhovnem življenju staroselcev in njihovem jeziku. Krajevna imena so časovno stabilna in so se lahko obdržala že od prvih naseljencev, ki so dali ime kraju po značilnosti pokrajine ali po njihovi rabi, če ni prišlo do potujčevanja. Treba je poiskati in analizirat etimologijo staroselskih imen na rimskih spomenikih Norika in okolice ter identificirati ime, če se ujema z današnjim slovenskim jezikom,« je začel Jože Rant. Omenil je tudi, da so imena, kot so Vesna, vrag, Maja in Jurij, bila prisotna v naših krajih še pred prihodom Slovanov in so staroselskega izvora. »Tudi izvor slovenskih imen in priimkov je vsaj 300 let starejši, kot to trdi sodobna slovenska onomastična znanost,« je dodal Rant. V nadaljevanju še posebej izpostavi besede koseza, komat in kozolec, ki kažejo na pastirsko kmečki izvor staroselskih besed. Koseza je travnik, ki se kosi. Beseda komat pa naj bi dokazovala, da so staroselci že vzrejali konje. Za kozolec dr. Rant pove, da je to prastar slovenski izum in ni izum srednjega veka, kot danes velja prepričanje. V zaključku je predstavil dejstva o obstoju slovenskega jezikovnega substrata v narečjih Ladincev v Dolomitih in Retoromanov v Švici. Ob tem se je spraševal kako je lahko prišlo do tako velike sorodnosti med latinščino in slovenskim jezikom ter kako in kdaj so bila italidska ljudstva v stiku s predniki Slovencev. Ob koncu je dr. Rant izrazil željo, da bi pojasnjevanje obstoja slovenskega substrata v vzhodnih Alpah lahko pritegnilo vse, ki se ukvarjajo z etnogenezo Slovencev, od zgodovinarjev do genetikov.