Iskanje

Pridruži se

Kdo zavlačuje postopke sprejemanja OPN-jev?

Branko Marinič je postavil poslansko vprašanje ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu. Ministru je vprašal, koliko slovenskih občin čaka na postopke sprejemanja protorskih aktov t.i. OPN-jev (občinskih prostorskih načrtov) in kakšni so ukrepi ministrstva, da bi te postopke pospešilo.

Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovor ministra.
Magnetogram ni lektoriran.

BRANKO MARINIČ: Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem skupaj.
Urejanje prostora v Republiki Sloveniji kot na sploh v Evropski uniji, še posebej v pogojih v katerih živimo, je zahtevna naloga, velikokrat pa terja veliko časa. Mnogokrat pa so ti časi nerazumno dolgi, mnogokrat so tisti, ki povzročajo nerazumno dolgo čakanje nekaterih, ki želijo prej verjetno kakšno ne sodelovanje ali pa nepoznavanje nosilcev urejanja prostora oziroma posameznih subjektov, ki pri tem sodelujejo. Številne občine v Republiki Sloveniji se pritožujejo na nerazumno dolge postopke sprejemanja prostorskih aktov tako imenovanih OPN-jev oziroma občinskih prostorskih načrtov. Opozarjajo, da nekatera gradiva čakajo na zgolj neke formalnosti podpisa enega ali drugega uradnika oziroma v končni fazi ministra tudi po tri tedne. To so roki, ki postavljajo ves tisti postopek do takrat od trenutka, ko čakajo na ponovni podpis, nekatere spremembe, ki imajo za posledico ponovno podaljšanje nerazumno dolgih rokov. In če se nosilci urejanja prostorov dovolj ne usklajujejo, če ti postopki ne tečejo utečeno, so dodatni problemi, ki vsekakor podaljšujejo te nerazumno dolge časovne roke. No, in če dokument, če akt čaka predlogo na podpis, se nekatere druge spremembe zgodijo tako, da so ponovno deležne ponovnih postopkov, kar ponovno podaljšuje čase. V času v katerem smo bi pričakovali, da bo pristojno Ministrstvo za okolje in prostor sprejelo tudi določene ukrepe in s tem pripomoglo k hitrejši realizaciji, kajti velikokrat slišimo, da moramo to krizo izkoristiti tudi v korist.
Moje vprašanje ministru za okolje in prostor je: Koliko občin v Republiki Sloveniji čaka na postopke sprejemanja prostorskih aktov, tako imenovanih OPN-jev? In drugo. Katere ukrepe je Ministrstvo za okolje in prostor sprejelo, da bi svoj servis pospešilo vsaj v času gospodarske krize v katerem se nahajamo?

KARL VIKTOR ERJAVEC: Spoštovani poslanec, hvala za vprašanje. Najprej moram reči, da vas je nekdo lepo potegnil, ker ne drži to, da je treba tri tedne čakati na podpis ministra, če so vsi dokumenti pripravljeni. Jaz moram reči, da sproti podpisujem, da to mi vzame dnevno tri do štiri ure. Če mi pokažete ali prinesete samo en primer, kjer se čaka tri tedne na moj podpis, vas povabim tukaj dol na malico, ker me ne bo preveč drago stala.
Kar se tiče koliko teh občinskih prostorskih načrtov imamo v postopku. Jih je v tem trenutku 155. Moram reči, da ne čakajo, ampak da ti postopki tečejo. Je pa res, da so v različnih fazah. Predvsem je odvisno od tega, kako je občinski prostorski načrt pripravljen. Če je pripravljen v skladu s smernicami nosilcev urejanja prostora, potem seveda ni nobenega problema, ker se dobi na to vsa pozitivna mnenja in lahko na koncu minister podpiše. Zaplete se, ko nek nosilec urejanja prostora ne da pozitivnega mnenja. Takrat seveda obstaja več možnosti. Ena možnost je, da občina z nosilcem urejanja prostora, ki ni dal pozitivnega mnenja, opravi usklajevanja ali pa vztraja v tej proceduri in potem Vlada odloča ali potrdi takšen občinski prostorski načrt oziroma ga ne potrdi.
Moram reči, da prejšnja Vlada v mesecu oziroma konec lanskega leta je ravno v tem smislu sprejel nov zakon o prostorskem načrtovanju, s katerim se je želelo čim bolj učinkovito pristopiti k prostorskemu načrtovanju. Mi smo ta zakon sedaj uveljavili v praksi in moram reči, da je še vedno pomanjkljiv, kar se tiče večje učinkovitosti. Na primer, če dobi občina vseh 30 soglasij oziroma 29 soglasij oziroma pozitivnih mnenj in je samo eno negativno mora ponovno v proceduro in pridobiti še enkrat, tudi tam kjer so bila mnenja pozitivna. In to je povsem nesmiselno. Ne vem zakaj je pač bila takšna rešitev uveljavljena. Vendar moram reči, mi bomo ta zakon podprli, ker se nam zdi nesmiselno, če enkrat da nosilec urejanja prostora pozitivno mnenje, ne vem kaj bi bilo drugače čez tri mesece ali štiri mesece. Če je pozitivno je pozitivno skozi daljši čas, vsaj občinski prostorski načrti ponavadi veljajo kar nekaj časa. Podobno je na primer isto, ko gre za celovito presojo z vidika varstva okolja, to se pravi z vidika vplivov na okolje. Tudi tam ugotavljamo, da v različnih fazah postopka je treba večkrat pridobiti ta mnenja. Zato smo se mi odločili, da bomo to zakonodajo ponovno odprli in pogledali kaj je bilo spregledano. Oziroma jaz celo tako mislim, da ni bilo spregledano, ampak da je pri nekaterih interes, da so ti postopki komplicirani, da je treba pridobivati strokovna mnenja. Ponavadi se te presoje na trgu delajo, posebej pooblaščene organizacije in mislim, da so zaradi tega takšne rešitve. Mi ta zakon pregledujemo kako bi lahko racionalizirali vse te postopke. Moram pa reči, da hkrati tudi tečejo aktivnosti v zvezi z umeščanjem pomembnih infrastrukturnih objektov, kot so daljnovodi, vodovodi, železnica in tako dalje. Tukaj bomo mi pripravili poseben zakon, ki bo omogočil hitrejše umeščanje teh objektov, ki so javnega interesa, ki so širšega družbenega pomena, ker vidimo kako se določene investicije zaustavljajo. Tako, da na vaš odgovor 155 občinskih prostorskih načrtov je v postopkih. So v različnih fazah, zelo pa je odvisno kako je usklajeno z nosilci urejanje prostora, teh pa je veliko, od ministrstva za kmetijstvo, kulturo, da ne naštejem vseh.

BRANKO MARINIČ: Jaz seveda ne želim polemizirati z ministrom, predvsem tam na začetku kdo bo koga vabil na malico. Eno takih njegovih izjav, nespretnih, smo slišali tudi lansko leto pred volitvami o 1.000 evrih pokojnine, pa vemo kje je to danes.
No, če mi pa seveda dovolite pa moram vseeno utemeljiti svoje poslansko vprašanje, ki vsekakor ni zraslo kar tako, ampak sem se trudil več kot dva meseca, da sem pridobil vse potrebne vsebine o katerih vas danes sprašujem. Tukaj imam seveda tako imenovano dokazno gradivo, v pisni obliki, na katerega se opiram in katerega vam lahko potem tudi predam, da boste videli natanko za kaj gre in sicer tako so mi zapisali. Gre za eno od inštitucij, ki sodeluje v celotnih postopkih: “Vaša opažanja so povsem točna, saj se postopki sprejemanja prostorskih aktov, občinskih prostorskih načrtov resnično podaljšujejo. Iz naših izkušenj smo opazili, da od predaje gradiva referenta v podpis ministru na okolju in prostor traja cca. tri tedne. Tako se postopki, ki so povsem zaključeni za vsemi pozitivni mnenji podaljšujejo za cca. dva meseca saj ta potrebna dva podpisa ministra o katerih ste govorili.” Še enkrat povem, ne govorim na pamet, tukaj imam dokument v rokah, ki je s podpisom imeni oseb, ki so mi seveda pomagali pri tem, da bi ugotovili nešteto takšnih pripomb pa smo vsaj v Poslanski skupini SDS, ki redno hodi po terenu dobili neposredno na številnih občinah, ki se ukvarjajo z istim problemom.

KARL ERJAVEC: No, hvala da ste me spomnili na mojo izjavo glede tisoč evrov za pokojnine. To se je nanašalo na tiste, ko sem rekel, boljše da bi upokojenci imeli tisoč evrov pokojnine, kakor pa da imajo tajkuni nekaj sto milijonov evrov premoženja, ker so to družbeno lastnino olastninili ali pa državno lastnino.
Kar se tiče tega, jaz vam predlagam, dajte mi ta papir pa imena in priimek bomo preverili, če res traja tri tedne podpis pri meni, ker to ne drži, bomo pač ustrezno ukrepali. Ker preveč časa zapravljam zaradi podpisovanja in se stalno kregam na Ministrstvu za okolje in prostor, da gre veliko časa v nič ker bi lahko ta pooblastila prenesli tudi morda na državnega sekretarja ali pa na direktorja. Tako da jaz prosim, dajte mi ta papir in bomo preverili v katerem konkretnem primeru je stranka na moj podpis čakala tri tedne, ker to je pa res imenitna laž.

BRANKO MARINIČ: No, v skladu z veljavnim Poslovnikom Državnega zbora predlagam, da se o tej temi opravi širša razprava v Državnem zboru kajti z vsebino odgovora ministra pristojnega za okolje in prostor nisem zadovoljen. Še enkrat povem, da poslanci Državnega zbora Republike Slovenije delujemo enotno po celotni Sloveniji v poslanskih pisarnah, ki jih imamo običajno v ponedeljkih, če nimamo drugih obveznosti in da se bi skoraj ne strinjal s poslancem, ki bi dejal, da se v zvezi nezadovoljstvom občin glede urejanja okolja in prostora ni srečal z vsaj eno od težav. Tukaj naletimo na vrsto problemov s katerimi se ukvarjajo tudi mlade družine, ko skušajo po najlažji poti tudi urejati svoj prostor in žal jim to ne uspeva, tako da mnogi obupajo. Na enem izmed obiskov na Krasu smo bili obveščeni, da si ljudje v tistem hribovitem delu Krasa prizadevajo ureditev prostora že skoraj trideset let in da prej umreš kot, da doživiš na temu področju kaj konkretno urediti.
Zato sem prepričan, da gre tukaj resnično za neko širšo problematiko o katerem je prav, da o teh vsebinskih predlogih, ki zadevajo urejanje okolja in prostora, v vsem kar zadeva občinske prostorske načrte spregovorijo tudi poslanke in poslanci v temu Državnemu zboru, da bi opozorili, jaz verjamem in sem danes tudi bil zelo vesel, po drugi strani celo presenečen, minister je celo omenil razpršeno gradnjo, predvsem na različnih terenih med katerimi je omenil tudi Haloze in mu iz tega mesta čestitam, da se je spomnil na Haloze in na Haložane, ki si v današnjem času napeljujejo javni vodovod, ki ga žal nimajo. In jaz sem prepričan, da bi z eno takšno širšo razpravo v Državnem zboru pripomogli pritegniti nekatere vaše državne birokrate, ki prav uživajo v tem, da zavlačujejo namesto, da bi pomagali.
In verjemite mi, spoštovani minister, takšnih konkretnih primerov poslanke in poslanci zmoremo kar nekaj, kjer bo dokaz za to, da nekateri vaši uradniki resnično niso za to, da bi pomagali ampak so prav nasprotno, naj se postopek vleče čim dalj.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.