Kdo zavira iskanje odgovornih za bančno luknjo?

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi mag. Anže Logar, je v sredo, 6. julija in danes zaslišala zadnji dve priči iz sklopa predvidenih prič v prvem delu. Tako je v sredo pred komisijo pričal vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, danes pa guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

V javnosti je pogosto mogoče slišati očitke o tem, da težavo pri odkrivanju odgovornih za 5 milijardno bančno luknjo predstavlja predvsem tožilstvo, ki premalo aktivno deluje na preganjanju oziroma preiskavi bančne kriminalitete. Veliko očitkov leti na premajhno angažiranost pri odkrivanju odgovornih in premajhno število dovolj dobro usposobljenih tožilcev, ki bi se spoznali na bančni kriminal.

Na zaslišanju v sredo je vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan navedene očitke zavrnil, češ da se specializirano državno tožilstvo angažira v največji možni meri, vendar se pri delu srečujejo z objektivnimi dejavniki, ki narekujejo postopke, prav tako pa je izpostavil, da  sodišča večkrat zahtevajo zelo visoke dokazne standarde in preobremenjenost sodišč.

Veliko oviro pri delu specializiranega državnega tožilstva na področju odkrivanja bančne kriminalitete po besedah Furlana predstavlja sodelovanje z bankami, ki »še vedno ni dobro,« saj banke z njimi sodelujejo le do tam, kjer je interes samih bank. Kritičen je bil tudi do samoiniciativnosti bank pri odkrivanju odgovornih v lastnih vrstah, velikokrat naj bi banke  zavlačevale z odgovori. Furlan je ob tem izpostavil nekooperativnost NLB, pri čemer je dejal, da se je tožilstvo sprva soočilo s popolno blokado, nato se je sodelovanje nekoliko izboljšalo, nedavno pa so iz NLB glede preiskave nekega domnevno spornega posojila v povezavi z nekim politikom dobili odgovor, da preiskava ni smotrna, saj da obstaja velika verjetnost zastaranja kazenskega pregona (šlo je za kredit NLB Frankfurt). »Presoja glede zastaranja pregona ni v domeni bank,« je poudaril Furlan.

Ob tem je predstavil tudi podatke, pri čemer trenutna bilanca dela Specializiranega državnega tožilstva kaže, da je bilo vloženih sedem obtožnih aktov zoper 16 oseb, od tega 15 bančnikov, škoda, ki je bila povzročena, pa je ocenjena na nekaj več kot 31 milijonov evrov. Vodja Specializiranega državnega tožilstva je tudi napovedal, da bodo čez poletje na sodišče vložili še štiri obtožbe in tri zahteve za preiskavo, tudi v največjih bankah v državni lasti in v javnosti odmevnih zadevah.

V sredo so sicer potekale tudi obširne preiskave v Banki Slovenije ter dveh revizijskih hišah, saj kriminalisti sumijo, da naj bi štiri osebe zlorabile svoj položaj in družbi NLB pridobile protipravno premoženjsko korist. Furlan na vprašanja mag. Logarja, ali so te preiskave kakorkoli povezane s prihodom vodje specializiranega tožilstva na zaslišanje, ni želel odgovoriti.

Danes, 8. julija, pa je pred članice in člane preiskovalne komisije o zlorabah v bančnem sistemu stopil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki je bil tudi med preiskovanci sredine preiskave, osumljen pa je zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po navedbah policije iz dosedanjih ugotovitev preiskave izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 domnevno negativni kapital v eni od saniranih bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

V nasprotju z vodjo Specializiranega državnega tožilstva Harijem Furlanom je guverner Banke Slovenije Jazbec prepričan, da je sodelovanje Banke Slovenije s preiskovalnimi organi pri odkrivanju odgovornih za pet milijardno bančno luknjo dobro, saj da imajo dokaze za vsako zahtevo, ki so jo prejeli, in za vse dokumente, ki so jih predali. »Če pa preiskovalci niso vedeli, kaj bi zahtevali od nas, je pa to njihov problem,« je glede dela preiskovalnih organov dejal Jazbec in dodal, da je vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan na sredinem zaslišanju navedel kar nekaj neresnic.

Guverner banke je ob zaslišanju ocenil, da je nenavadno, da je tarča kriminalistov Banka Slovenije, »in ne banke, v katerih je nastala izguba.«  »Verjetno bom kot guverner predlagal, da nehamo sodelovati s policijo, ker se očitno ne razumemo,« je napovedal Jazbec in obrazložil, da tega ne bo predlagal zaradi strahu, saj da lahko na vsako od navedb ali obtožb odgovorijo s podatki in dejstvi.

Jazbec je sicer na zaslišanju omenil, da je pri postopkih odobravanja kreditov na bankah prihajalo tudi do nepravilnosti. Dodal je še, da je bilo vloženih več kot 100 naznanil, sumov, kazenskih, odškodninskih tožb itd., kar pomeni, da Nacionalni preiskovalni urad opravlja svoje delo. Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije mag. Anžeta Logarja glede odločitve za likvidacijo  Factor Banke in Probanke je Boštjan Jazbec ponovno zagotovil, da je bila likvidacija najboljša in najbolj modra odločitev, ki so jo lahko sprejeli, kljub temu, da smo davkoplačevalci zaradi tega Factor banko dokapitalizirali z 269 milijonov evrov, Probanko pa s 176 milijonov evrov. Na vprašanje, zakaj Slovenija ni Islandija, kjer je bančna kriminaliteta pred in med finančno krizo dobila že večino epilogov, pa je odgovoril, da “si nekateri pri nas ne želijo, da bi se to zgodilo”.

Zaslišanje tako vodje specializiranega državnega tožilstva kot guvernerja Banke Slovenije kaže, da sta oba prepričana, da njuni instituciji aktivno delujeta v smeri odkrivanja in pregona odgovornih za pet milijardno bančno luknjo v slovenskih bankah, ob tem pa vendarle še vedno nismo dočakali nobenega sodnega epiloga, prav tako pa tudi še ni bilo obsodbe nobenega bančnika za odgovornost glede tako velike bančne luknje.

Preiskovalna komisija se je danes po zaslišanju dogovorila o nadaljnjih korakih in delu komisije v prihodnje.