Kdo upravlja NLB, uprava ali ministrstvo?
sobota, 18. 12. 2010Pripravljeni dve strategiji o prihodnjem razvoju NLB – eno je pripravilaa uprava, drugo ministrstvo. Poslanke in poslanci so na decembrski seji državnega zbora postavljali poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Poslanec SDS Rado Likar je postavil poslansko vprašanje ministru za finance dr. Francu Križaniču.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.RADO LIKAR: “Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi. Kot smo lahko prebrali v medijih, ima Nova Ljubljanska banka, naša največja banka v večinski državni lasti, kar dve različni strategiji o prihodnjem razvoju. Eno je pripravila uprava, ki jo je potrdil tudi nadzorni svet, in drugo, ki ste jo pripravili na Ministrstvu za finance. Dr. Marko Kranjc, guverner Banke Slovenije je strategijo, ki ste jo pripravili na Ministrstvu za finance javno označil kot zavajajočo in čudaško, saj se povsem razhaja s strategijo, ki jo je pripravila uprava in ki jo že potrdil nadzorni svet. Po mnenju guvernerja Banke Slovenije je strategija, ki jo je pripravilo vaše ministrstvo zavajajoče v smislu, da stabilnost našega bančnega sistema zagotavlja večinsko domače lastništvo naši največji slovenski banki. Poleg interesa, da je največja slovenska banka v večinski državni lasti, je po njegovem mnenju treba zagotavljati tudi ustrezno stroškovno učinkovitost, kapitalsko ustreznost in ustrezno razmerje med zadolženostjo in stabilnimi viri. Vsak odgovoren lastnik, tudi če je to država, bi to moral zagotavljati, kajti sicer kapital banke vedno znova ponikne neznano kam in davkoplačevalci morajo zaradi izgub banko dokapitalizirali. Za nedopustno označuje tudi dejstvo, da je novo ustanovljena agencija za upravljanje kapitalskih naložb že takoj po ustanovitvi začela z izdajanjem navodil in dekretov kaj lahko banke, kot so Nova Ljubljanska banka in Nova KBM, počnejo in česa ne smejo. To pa je v popolnem nasprotju s pravili upravljanja in z načeli tržnega gospodarstva. Sprašujem vas gospod minister po kateri strategiji se bo obravnavala Nova Ljubljanska banka v prihodnje in kdo dejansko sploh upravlja Novo ljubljansko banko, ali je to uprava in nadzorni svet ali je to Ministrstvo za finance kot predstavnik lastnika ali mogoče na novo ustanovljena agencija za upravljanje kapitalskih naložb ali mogoče celo nekdo četrti? Sprašujem vas tudi v čem se v bistvu razlikujeta ti dve strategiji? Hvala.DR. FRANC KRIŽANIČ: “Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod Likar. 8. 9., se pravi 8. septembra letos ste sodelovali na Odboru za finance in monetarno politiko, ki je sprejel sklep in vladi naložil, da Republika Slovenija do sprejema strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami države, ne sme zmanjšati obstoječega lastniškega deleža v NLB. Ministrstvo za finance je sledilo sklepu poslancev, zaradi sistemske pomembnosti NLB za slovensko gospodarstvo in aktualnih dogodkov na finančnih trgih smo v manj kot mesecu dni pripravili strategijo upravljanja s kapitalsko naložbo države v NLB. Ponavljam, strategija upravljanja s kapitalsko naložbo države v NLB. Vlada jo je potrdila na svoji seji, dne 28. oktobra 2010. Dobro ste opazili, ko omenjate drugo strategijo vendar bodite pozorni na jasno razliko med lastniško in upravljavsko funkcijo. Strategija skupine NLB je od leta 2010 do 2015 pripravila uprava NLB. Ta se ne opredeljuje do lastniških razmerij, saj je to naloga lastnikov temveč opredeljuje poslovno politiko banke. Odgovorni lastnik, odgovorni gospodar se bo do upravljanja njegovega premoženja seveda opredelil ni pa nadrejen v smislu da bi to strategijo lahko spreminjal, jo amandmiral ali kako drugače predeloval. Strategija je tista, ki jo je sprejela uprava in jo potrdil nadzorni svet, kar se tiče poslovne strategije, mi imamo pa lastniško strategijo. Tako odgovorno je ravnala tudi vlada. Prepričani samo, da mora NLB ohraniti in okrepiti nalogo enega od vodilnih ponudnikov bančnih storitev v regiji jugovzhodne Evrope, zato je smiselnost umikanja s teh trgov vprašljiva po našem mnenju, obstaja pa seveda strategija, ki jo je sprejel nadzorni svet. Ker pomagamo slovenskemu gospodarstvu tudi na finančnih trgih, bi bilo najmanj nenavadno, če ne popolnoma paradoksalno, da bi lastniki financirali zmanjševanje kreditne aktivnosti banke in to je bil, pravite, javno razgaljen predlog, da bo banka po uspešni dokapitalizaciji zmanjšala financiranje gospodarstva in prebivalstva. Mi pričakujemo, če bo že prišlo do zmanjšanja, da bo prišlo na drugih trgih, ne na našem. Vsak odgovoren lastnik bi se vprašal ali je to normalno, svež kapital bi se moral poznati tako na trgu kot pri poslovanju. Ni skrivnost, da obstajajo razlike tudi pri vprašanju prodaje banke Celje, čvrste, dobre, lokalne banke katere zgodovina sega v leto 1864 in katere poslovanje se širi v Ljubljano, Maribor, Koper. Res ne bi bilo bolje, da bi jo NLB pripojila. S to pripojitvijo se kot kaže ne strinja centralna banka vendar želimo, da to tudi dejansko in javno zapiše potem pa ni drugega kot da se to banko proda. S pripojitvijo bi se približali uresničitvi zahteve regulatorja po višjem tir 1 kapitalu. Tudi to je eden izmed ciljev dokapitalizacije. V vsakem primeru je lastnik jasno izrazil svojo voljo pri upravljanju s kapitalsko naložbo Republike Slovenije v NLB. Kot poslanec ste zagotovo seznanjeni s sprejemom Zakona o upravljanju kapitalskih naložb. To je temeljni akt za ustanovitev agencij zoper upravljanja kapitalskih naložb, ta je neodvisna, samostojna, strokovna in deluje v skladu z mednarodnimi standardi korporativnega upravljanja. Seveda bodo opravljali lastniško funkcijo v imenu Republike Slovenije. Seveda je prav, da so pri svojem delu aktivni, odločni in vztrajni. Hvala lepa.”RADO LIKAR: “Hvala lepa. Hvala vam tudi za ta del odgovora. Vendar zanima me še naslednje. Vemo, da je skupščina NLB sprejela sklep o 250 milijonski dokapitalizaciji. Zanima me, ali dejansko obstaja interes KBC-ja,da obdrži svoj lastniški delež oziroma kolikšen bo njen prispevek k dokapitalizaciji. Ali obstaja tudi možnost izstopa KBC-ja iz Nove Ljubljanske banke? Postavlja se tudi vprašanje, ali bo teh 250 milijonov evrov dovolj, ali pa bo treba v bližnji prihodnosti davkoplačevalcem zopet seči v žep in zgodba se bo ponovila. Če bo Nova Ljubljanska banka šla v dezinvesticijo, ali sem vas prav razumel, ali to pomeni prodaja Banke Celje, ali mogoče tudi umik s tujih trgov srbskega, recimo in italijanskega, če sem prav zasledil. Ali je dejstvo, da ste na Ministrstvu za finance pripravili svojo strategijo, da je to odraz nezaupanje vodstvu banke in bo zato kmalu zopet prišlo do sprememb. Pričakuje se preveritev nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke, kateri naj bi sledila tudi zamenjava v upravi.”
DR. FRANC KRIŽANIČ: “Hvala lepa za dopolnilno vprašanje. Torej, povsem jasno je, da strategija upravljanja z lastninskim deležem je eno, strategija poslovne aktivnosti banke pa drugo. To strategijo poslovne aktivnosti je pripravila uprava in jo je sprejel nadzorni svet. Strategijo upravljanja je strategija upravljanja v skladu z navodili in stališči tega parlamenta in sklepi Odbora za finance in monetarno politiko. Kar se tiče dokapitalizacije, zahteva je bila podana po dokapitalizaciji za povečanje navadnih delnic, če povem po domače. Se pravi, za povečanje tega kapitala, ki je povsem jasno lastniški, se ga da odprodati, se da na njegov način vstopiti. Ne gre za neke podrejene dolžniške inštrumente. V tem okviru se je gibala številka od 200 do 250 milijonov evrov. Lastniki se pogajamo o tem, kako dokapitalizacijo izvesti, ali vključiti morda tudi tretje. V tem okviru tudi prenavljamo delničarski sporazum. V tem prenovljenem delničarskem sporazumu bo tudi opredeljeno, da način izstopa KBC-ja iz banke, zaščiteni bodo interesi lastnikov in seveda tudi interes banke, potem da bo ostala zdrava, čvrsta in konkurenčna ustanova. Več o tem, kako pogajanja potekajo ne bi razlagal. Vodi pa jih seveda agencija. Mi se kot ministrstvu vključujemo predvsem kot ta, ki zastopa državo v zvezi z dokapitalizacijo. Sedaj prevzema oziroma je prevzela mesto pogajalca Agencija za upravljanje kapitalskih deležev države.”RADO LIKAR: Hvala lepa. Nova Ljubljanska banka je naša največja banka, ki je izjemnega pomena za stabilnost našega javnofinančnega sistema in seveda tudi za žepe nas davkoplačevalcev. Očitno ta dvojna oziroma strategija Ministrstva za finance in različne strategije uprave vodi v očitno, po mojem mnenju, nezaupanje vlade v organa upravljanja in nadzora Nove Ljubljanske banke, kar je po mojem mnenju škodljivo. Tudi pogosto menjavanje nadzornikov in članov uprave potrjuje to, bi rekel, stalne boje v koaliciji za politično obvladovanje naše največje banke v času, ki se vemo, da po nekaterih podatkih, banka sooča s stomilijonsko izgubo. Jaz sem prepričan, da je o tem potrebno opraviti razpravo in sprejeti ustrezne sklepe, zato v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika predlagam, da DZ na naslednji seji to tudi stori. Hvala.”
DR. FRANC KRIŽANIČ: “Hvala lepa za dopolnilno vprašanje. Torej, povsem jasno je, da strategija upravljanja z lastninskim deležem je eno, strategija poslovne aktivnosti banke pa drugo. To strategijo poslovne aktivnosti je pripravila uprava in jo je sprejel nadzorni svet. Strategijo upravljanja je strategija upravljanja v skladu z navodili in stališči tega parlamenta in sklepi Odbora za finance in monetarno politiko. Kar se tiče dokapitalizacije, zahteva je bila podana po dokapitalizaciji za povečanje navadnih delnic, če povem po domače. Se pravi, za povečanje tega kapitala, ki je povsem jasno lastniški, se ga da odprodati, se da na njegov način vstopiti. Ne gre za neke podrejene dolžniške inštrumente. V tem okviru se je gibala številka od 200 do 250 milijonov evrov. Lastniki se pogajamo o tem, kako dokapitalizacijo izvesti, ali vključiti morda tudi tretje. V tem okviru tudi prenavljamo delničarski sporazum. V tem prenovljenem delničarskem sporazumu bo tudi opredeljeno, da način izstopa KBC-ja iz banke, zaščiteni bodo interesi lastnikov in seveda tudi interes banke, potem da bo ostala zdrava, čvrsta in konkurenčna ustanova. Več o tem, kako pogajanja potekajo ne bi razlagal. Vodi pa jih seveda agencija. Mi se kot ministrstvu vključujemo predvsem kot ta, ki zastopa državo v zvezi z dokapitalizacijo. Sedaj prevzema oziroma je prevzela mesto pogajalca Agencija za upravljanje kapitalskih deležev države.”RADO LIKAR: Hvala lepa. Nova Ljubljanska banka je naša največja banka, ki je izjemnega pomena za stabilnost našega javnofinančnega sistema in seveda tudi za žepe nas davkoplačevalcev. Očitno ta dvojna oziroma strategija Ministrstva za finance in različne strategije uprave vodi v očitno, po mojem mnenju, nezaupanje vlade v organa upravljanja in nadzora Nove Ljubljanske banke, kar je po mojem mnenju škodljivo. Tudi pogosto menjavanje nadzornikov in članov uprave potrjuje to, bi rekel, stalne boje v koaliciji za politično obvladovanje naše največje banke v času, ki se vemo, da po nekaterih podatkih, banka sooča s stomilijonsko izgubo. Jaz sem prepričan, da je o tem potrebno opraviti razpravo in sprejeti ustrezne sklepe, zato v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika predlagam, da DZ na naslednji seji to tudi stori. Hvala.”