Kdo tukaj laže?

V časopisni hiši Delo so zavrnili objavo odgovora na objavljeno informacijo na prispevek, objavljen v njihovem časopisu.  Prispevek novinarke, na katerega smo želeli objavo odgovora objavljamo v priponki, v nadaljevanju pa je naš odgovor na omenjeno besedilo. Anuška Delić, novinarka Dela, je v svoji kolumni “Aleksander pač ni satirik,” ki je bila objavljena v časniku Delo, 28.1.2011, zapisala vrsto neresnic, ki pa naj bi vendarle bile nek odgovor na intervju poslanca SDS Aleksandra Zorn v reviji Reporter.Trditev, ki jo novinarka zapiše v svojem komentarju, da v Delu “nikoli nismo zapisali, da je sodelavec brezplačnikov, niti nismo na to kakorkoli namigovali” ne drži. V rubriki Črna pika, objavljeni 12.7.2010 je Delo o njegovem izstopu iz preiskovalne komisije, ki preiskuje brezplačnike eksplicitno zapisalo, da so razlogi za izstop “etične narave – sumi, da bi lahko bil v navzkrižju interesov, pa se je umaknil”. Poslanec je javno že pojasnil, da za brezplačnika ni ne pod svojim imenom, ne pod izmišljenim nikoli napisal niti enega stavka, niti ni sodeloval z uredniki ali pisci brezplačnika, objavljene navedbe Dela pa bi lahko razumeli, da  poslanca obtožujejo laganja komisiji in kršenja zakonodaje.Tudi trditve novinarke glede usklajevanja o objavi odziva na sporne navedbe so netočne. Zahtevo za objavo odgovora na informacijo na omenjene trditve je urednica Dela gospa Romana Dobnikar Šeruga z dopisom, ki datira 14.7.2010 sprva zavrnila. Po podrobnejši utemeljitvi z naše strani, zakaj je Delo po zakonu o medijih dolžno objaviti odgovor na objavljeno informacijo, je Delo odgovor o tem, da poslanec ni ne pod svojim imenom, ne pod izmišljenim imenom nikoli napisal nobenega stavka v brezplačnike, objavilo v časopisu 19.7.2010, a s tiskarsko napako, ki je nastala v Delovem uredništvu.Torej tudi trditev, da je popravek odziva v uredništvo Dela že prispel s tiskarsko napako, ne drži. V tiskarski napaki je bilo spremenjeno besedilo takšno, da je pisalo, da Aleksander Zorn nikoli ni bil sodelavec Dela in ne brezplačnikov, kar je posmeh celotnemu našemu popravku. V telefonskem pogovoru, ki smo ga imeli z urednico Delovih ozadij gospo Matejo Babič,  je bila ta napaka tudi priznana, prav zato je Delo v svoji izdaji časopisa 26.7.2010 objavilo popravek uredništva z opravičilom.Delova novinarka je v svojem komentarju bralcem hitela pojasnjevati tudi, kaj je politična satira. V satiri gre za ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja, ne pa za žaljive navedbe in pavšalna namigovanja o kršenju zakonodaje. Z žaljivimi navedbami je novinarka Delićeva nadaljevala tudi v svoji kolumni “Aleksander pač ni satirik”, pri čemer je s svojo tokratno kolumno dokazala, da je bil prvotni tekst, objavljen julija lani njeno avtorsko delo. Njen sramotilni lanskoletni spis je namigoval na krivo pričanje poslanca pred komisijo, kar je kaznivo, njena nedavna kolumna pa je bila še osebno nesramna. Od časopisa Delo ne pričakujemo drugega, kot to, da svoje anonimne obdolžitve, ki niso resnične, ne branijo z osebnimi žalitvami poslancev, saj s tem škodijo le svojemu medijskemu ugledu.