Kdo nosi odgovornost za napačne odločitve pri delitvi nepovratnih sredstev?

Na podlagi česa je bila vložena zahteva za revizijo postopka? Poslanec SDS Rado Likar je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi z nepravilnostmi pri odločanju o delitvi nepovratnih sredstev iz naslova ukrepov PRP, ki ga je naslovil na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana.V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Rada Likarja.Zahvaljujem se Vam za odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z “molkom organa” pri odločanju o delitvi nepovratnih sredstev iz naslova ukrepov PRP, z dne 28.12.2010, vendar z njim nisem povsem zadovoljen.

V odgovoru navajate, da se je MKGP pritožil na Vrhovno sodišče RS, ker je to eno od pravnih sredstev v upravnem postopku, ki ga tožena stranka lahko uporabi v zelo omejenem obsegu, zanj pa se je MKGP odločil, ker gre za zelo pomembno pravno vprašanje. Menim, da je vaš odgovor zavajajoč. Revizija je res dovoljena, vendar samo v določenih izjemnih primerih (če vrednost spornega predmeta presega vrednost 20.000 €, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko). Z vsebinskega vidika ste res utemeljevali, da gre za reševanje pomembnega pravnega vprašanja, kljub temu pa ste zanemarili postopkovno vprašanje, ali je revizija sploh mogoča, glede nato, da o zadevi še ni bilo dokončno odločeno. Ker se zadeva vsebinsko še ni rešila, je iz tega razloga Vrhovno sodišče tudi zavrglo predlog za revizijo.

Res je, da se glede delovanja upravnega organa poleg rokov, ki jih določa ZUP, upošteva tudi specialen predpis, kot je ZKme-1 in da sta pri upravnih postopkih v kmetijstvu pomembna oba predpisa. Pravno podlago za splošni upravni postopek predstavlja ZUP, določene dele upravnega postopka za kmetijstvo pa ureja ZKme-1. Razlika med ZUP in ZKme-1 je v začetku štetja dvomesečnega roka, v katerem mora upravni organ odločiti o strankini vlogi. Po ZUP se začetek dvomesečnega roka šteje od dneva, ko je upravni organ prejel popolno vlogo za začetek postopka. Po ZKme-1 pa rok, v katerem mora pristojni organ izdati odločbo na prvi stopnji, začne teči od dneva, ko so v skladu s predpisi ugotovljena vsa dejstva in izvedene predpisane kontrole, kar pomeni, da se rok za izdajo odločbe lahko nekoliko podaljša.
 
Tu moram poudariti, da je namen tega izrednega pravnega sredstva zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda. Vrhovno sodišče je zahtevo za revizijo zavrgla, ker v upravnem postopku še ni bilo vsebinsko dokončno odločeno. Sodba, ki jo je izdalo Upravno sodišče namreč ne predstavlja odločitve, s katero bi bil postopek o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici, niti o pravnem interesu posameznika.

Ob dejstvu, da je Upravno sodišče 25.11.2010 izdalo sklep št. I U 1546/2009-21, zoper katerega ni dovoljena pritožba, vas sprašujem:

•    Na podlagi česa je MKGP podal vlogo za revizijo postopka, saj je možno vložiti zahtevek za revizijo postopka šele po končanem upravnem postopku, kar pa v tem primeru ni bilo storjeno in kar je zapisano tudi v izreku sklepa Vrhovnega sodišča RS?
•    Kdo bo plačal stroške postopka ob dejstvu, da je Vrhovno sodišče izdalo sklep, da revizija ni možna, dokler postopek o upravni zadevi ni končan, kar bi Agencija za kmetijske trge, kot prvostopenjski organ morala vedeti?
•    Kdo bo nosil, oz. kdo bo prevzel odgovornost za napačne odločitve organa odločanja na MKGP?