Kdo bo veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji?

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva, da se na podlagi 2. odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom poslovnika DZ skliče nujna seja Odbora za zunanjo politiko, z obravnavo predloga za imenovanje novega veleposlanika Ruske federacije v Sloveniji. V poslanski skupini SDS zahtevamo, da Odbor za zunanjo politiko DZ na nujni seji vsestransko osvetli okoliščine in posledice, ki jih prinaša izbira kandidata za novega veleposlanika Ruske federacije v Sloveniji in vladi predlaga ustrezne korake.

Odnosi med Slovenijo in Rusko federacijo so v času od nastanka samostojne  Slovenije stalno napredovali in sta jih obe strani ocenjevali za  vsestransko dobre in prijateljske. K temu so ogromno prispevali tudi dosedanji veleposlaniki obeh držav, ki so s svojim ugledom, intelektualno širino in demokratičnim profilom predstavljali garancijo za vsestranski razvoj meddržavnih odnosov in spletanje tesnih vezi med inštitucijami in državljani obeh slovanskih držav.

Na globino teh vezi še posebej kažejo vsakoletna srečanja pri ruski kapelici na Vršiču.

Prav tako se je Slovenija zavedala pomena posebnih odnosov med Rusko  federacijo in Evropsko unijo, zato je v času predsedovanja Svetu EU z izredno diplomatsko aktivnostjo uspela odpraviti ovire, ki so preprečevale ponoven začetek pogajanj o sklenitvi novega sporazuma o strateškem partnerstvu med Rusko federacijo in Evropsko unijo.

Zato je izbira  novega veleposlanika Ruske federacije v Sloveniji neprijetno odjeknila, saj spravlja Slovenijo v težak (ponižujoč) položaj. Ruski predsednik Dimitrij Medvedjev je s predsedniškim odlokom za novega ruskega veleposlanika v Sloveniji imenoval Dokuja Zavgajeva. Zavgajev je bil v svoji karieri generalni sekretar Komunistične partije v Čečensko-Inguški republiki, predsednik čečenske vlade in predsednik republike v letih 1995 in 1996. Imenovani politik je bil  nosilec tiste politike, ki ni bila sposobna rešiti problemov, ki so pripeljali do vojnih spopadov. Bil je bil zelo vpleten v vojno v Čečeniji. V tem času je prihajalo do grobih kršitev človekovih pravic. O tem med drugim govorijo številne resolucije Evropskega parlamenta in Parlamentarne skupščine sveta Evrope, ki ugotavljajo soodgovornost tedanjega Čečenskega vodstva.

Imenovanje je že zbudilo zaskrbljenost in negativne odzive v slovenski civilni družbi in v politični javnosti.

Države imenujejo veleposlanike v drugih državah v skladu s svojo notranjo zakonodajo, državnimi interesi, na podlagi referenc kandidatov in pogosto v skladu z notranjimi razmerji politične moči. Pri tem praviloma upoštevajo specifične okoliščine države napotitve in se izogibajo izbiri, ki bi kakor koli prizadela digniteto te države. Zato je izbira veleposlanika tudi odraz mednarodnega ugleda, ki ga dotična država pripisuje državi napotitve.

Zadnje imenovanje  Slovenijo mednarodno degradira na nivo države, ki ne zagotavlja spoštovanja vrednot  izhajajočih iz splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah, čeprav je bila neodvisnost Slovenije utemeljena na spoštovanju človekovih pravic.

Soodgovorna za takšen vtis, da je Slovenija država, kjer se totalitarizmov ne obsoja in se tolerira kršitve človekovih pravic, je sedanja oblast. To je povzročila z zavrnitvijo resolucije evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu in z distanciranjem  od resolucije parlamentarne skupščine OVSE, ki obsoja totalitarne režime.

Ruska federacija je takšno sporočilo izkoristila in Slovenijo postavila v sramoten položaj. Slovenija je postala destinacija za kadre, ki so v domovini opravljali specifične naloge, ki so bile v popolnem nasprotju z demokratičnimi standardi.

Kljub zgrešenemu odnosu slovenske vladajoče politike do evropske zavesti in vrednot se mora Slovenija izogniti posledicam, ki bi nastale z pristankom na odločitev, s katero bi bila Slovenija v očeh mednarodne javnosti degradirana.

V mednarodnih odnosih in diplomatski praksi so poznani primeri, kako se države odzovejo na imenovanje veleposlanikov, če ti niso v skladu z demokratičnimi standardi ali ugledom države gostiteljice. Znano je, da Ruska federacija iz neznanih vzrokov v letu 2008 ni izdala agremaja za
veleposlanika, ki ga je predlagala Republika Slovenija.

Zato v PS SDS pričakujemo takojšen sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko, na kateri naj vlada predstavi vse ukrepe za preprečitev posledic, ki bi škodovale ugledu Slovenije.

Predlagamo, da se na sejo Odbora za zunanjo politiko povabi še predsednika Republike Slovenije dr. Danila Tuerka, predsednika vlade RS Boruta Pahorja, ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja, varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čebašek Travnik.

V ta namen Odboru za zunanjo politiko predlagamo sprejem naslednjih sklepov:

1. Odbor za zunanjo politiko se je seznanil s predlogom predsednika Ruske federacije gospoda Medvedjeva, da za novega veleposlanika Ruske federacije v Republiki Sloveniji predlaga gospoda Dokuja Zavgajeva.
2. Odbor za zunanjo politiko se je seznanil z vlogo Dokuja Zavgajeva v medetičnih sporih v Čečensko – Inguški republiki, ki so zahtevali ogromno nedolžnih človeških žrtev in veliko materialno škodo.
3. Odbor za zunanjo politiko priporoča Vladi Republike Slovenije, da ne podeli agremaja Dokuju Zavgajevu.

Poslanska skupina SDS,
Jože Tanko, vodja

Celotna zahteva za  sklic se nahaja tudi v priponki na desni strani.