Kdo bo poskrbel za starostnike

Poslanec Marijan Pojbič je ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika vprašal o tem, kakšni so predvideni ukrepi ministrstva na področju gradnje domov za starostnike v letu 2009.
Problematika premajhnega števila domov za starostnike je iz dneva v dan bolj pereča, zato je poslanca zanimalo tudi, kakšno dolgoročno strategijo ima ministrstvo in kakšen je ministrov pogled na javno-zasebno partnerstvo pri izgradnji domov za starostnike.

Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovore ministra.
Magnetogram ni lektoriran.

MARIJAN POJBIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod minister! Moje vprašanje se dotika zelo pereče problematike, s katero so najbolj obremenjeni starostniki, posebej tisti, ki že dolgo časa čakajo na svoje postelje v domovih za starostnike. Prepričan sem, da bi na tem področju Vlada morala storiti velike korake pri izgradnji dodatne mreže domov za starostnike iz javnih sredstev, saj se čakalne vrste in število starostnikov, ki čakajo na postelje, zelo hitro povečujejo.
Pri pregledu rebalansa proračuna so me vznemirile številke, ki kažejo, da ministrstvo znižuje sredstva za izgradnjo domov za ostarele. Takšen pristop ne obeta izboljšanja stanja na tem področju, temveč ga drastično poslabšuje. Iz tega razloga se mi zdi neizogibno, da kot podpredsednik Odbora za delo, družino in socialne zadeve reagiram in zahtevam odgovor na vprašanje, ki zadeva to problematiko.
Če se navežem na koalicijsko pogodbo, je v njej zapisano: “S povečanimi vlaganji javnih sredstev in v partnerstvu z neprofitnimi subjekti bomo zagotovili dodatne namestitvene kapacitete za vse skupine uporabnikov.” V predlogu rebalansa proračuna za leto 2009 pa na postavki 2004, 2603, socialno varstvo starostnikov, pri programu investicijsko vzdrževanje socialno zdravstvenih zavodov, ni zaslediti povečanja sredstev. Še bolj je zaskrbljujoče, da se pri programu mreže domov za starostnike sredstva zmanjšujejo za skoraj pol milijona evrov, čeprav v obrazložitvah navajate, da želite s pomočjo investicijskih vlaganj v infrastrukturo doseči boljše in večje kapacitete, večjo pestrost ponudbe in večjo pluralnost pri izvajanju socialnovarstvenih storitev.
Na podlagi navedenega vas sprašujem: Kakšni so predvideni ukrepi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v letu 2009 na področju gradnje domov za starostnike? Kakšna je dolgoročna strategija vašega ministrstva glede gradnje domov za starostnike? Kakšen je vaš pogled na javno-zasebno partnerstvo pri izgradnji domov za starostnike? Hvala.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.

DR. IVAN SVETLIK: Hvala lepa, gospod poslanec Pojbič. Naj odgovorim najprej na vašo skrb, da se v predlogu rebalansa za leto 2009 za program mreže domov za starostnike sredstva zmanjšujejo za skoraj pol milijona evrov, kot navajate. Če pogledate natančno postavke in njihovo razporeditev, boste videli, da so se sredstva na ravni podprograma “Socialno varstvo starejših” ohranila in da govorimo o 7 milijonov 254 tisoč evrih, ki so tudi v rebalansu predvidena v enakem znesku. Da pa smo naredili prerazporeditev znotraj posameznih postavk, predvsem med domovi za starejše in med posebnimi socialnovarstvenimi zavodi. V domovih je trenutno na voljo 15.818 mest za starejše, do konca leta 2010 bomo dobili še okvirno 1.800 novih mest.
Gre za že podeljene koncesije, vendar so domovi še v izgradnji. Odprt pa je še razpis koncesij za področje Ljubljane in Maribora za približno 700 mest, kjer so čakalne dobe največje. Namreč, v teh dveh mestih. S tem obsegom mreže institucionalnega varstva starejših, bo država uresničila cilj nacionalnega programa starejših do leta 2010, to je 5% vključenost starejših od 65 v domove. Po tem obdobju pa bo najbrž treba ponovno premisliti in pregledati, kako se populacija stara in kakšne so dodatne potrebe.
Zato so ocene ministrstva na področju institucionalnega varstva starejših v letu 2009 usmerjene predvsem v posodobitev obstoječih javnih zavodov, ki po kakovosti že zaostajajo za tistimi, ki so bili zgrajeni po letu 2000 ter uvajanje novih modernejših konceptov institucionalnega varstva starejših. Pole tega je cilj ministrstva spodbuditi tudi druge, neinstitucionalne oblike varstva starejših, ki le-tem omogočajo da dalj časa ostanejo v svojem domačem okolju.
Glede na obstoječo mrežo javnih zavodov in število starejših domov, ki jih je treba posodobiti, bodo proračunska sredstva namenjena v glavnem za investicije in investicijsko vzdrževanje obstoječih domov. Zato že nekaj let spodbujamo gradnjo domov s pomočjo zasebnega kapitala. V omrežju deluje 27 domov, ki jim je ministrstvo podelilo koncesijo za opravljanje tega varstva. Ti opravljajo javno službo pod enakimi pogoji, kot javni zavodi in pod enakim strokovnim, upravnim in inšpekcijskim nadzorom.
V lanskem letu smo začeli tudi s prvim pilotnim projektom – posodobitvijo obstoječega javnega zavoda po principu javno-zasebnega partnerstva. In sicer v Domu starejših občanov Idrija. Izvajanje projekta spremlja komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov našega ministrstva, Ministrstva za finance in Skupnosti socialno-varstvenih zavodov Slovenije. In to javno-zasebno partnerstvo je v slovenskem pravnem sistemu že formalno vpeljano in lahko dopolnjuje javne mreže. Na ministrstvu bomo pozorno spremljali potek tega projekta, in na tej podlagi bomo lahko tudi pripravili celostni pristop na tem področju. Za nadaljnji razvoj tega področja je pomembno sprejetje tudi Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, s katerim se bo zagotovilo vire financiranja in postavilo standarde na tem področju. Ta dva zakona pa pripravljamo tudi v tem letu.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod minister. Želite dopolnitev odgovora? Prosim.

MARIJAN POJBIČ: Spoštovani minister, rad bi vas spomnil volilnih obljub. Tukaj mislim predvsem na stranko DeSUS in tudi na vladno koalicijo, ki vas je tudi predlagala v ta ministrski resor v prepričanju, da boste obljube, ki so bile dane pred volitvami DeSUS-a in vladne koalicije, uresničevali. Torej, se zavzemali za dodatna sredstva iz proračuna, za dodatno izgradnjo domov za starostnike. Ponovno poudarjam, da iz rebalansa proračuna, vsaj jaz, tega nisem razbral.
Ves prejšnji mandat smo poslušali nezadovoljstvo prav DeSUS-a in prejšnje opozicije, torej sedanje koalicije, da usmeritev prejšnje vlade v smeri javno-zasebnega partnerstva s podeljevanjem koncesij za izgradnjo domov za ostarele ni ustrezna. Veliko predvolilnih obljub je bilo danih v smeri zagotavljanja povečevanja sredstev za izgradnjo dodatne mreže javnih domov za ostarele, ki se financirajo iz javnih sredstev. Še enkrat vas sprašujem gospod minister:
Kje so sedaj te obljube, ki so bile danes v času predvolilne kampanje? Prosim za odgovor.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Izvolite.

DR. IVAN SVETLIK: Hvala lepa. Kot sem že poprej navedel v odgovoru se program širitve domov varstva za ostarele uresničuje tako kot je bil sprejet in navedel sem številke, ki kažejo, da se število mest povečuje in da bo dosežen cilj za leto 2010. V proračunu za to leto za te namene pa ostaja enako sredstev kot jih je namenila za ta proračun prejšnja vlada in ga nismo zmanjšali. Zdaj, če bodo možnosti bomo pa v ta namen za proračuna za prihodnje leto to postavko lahko tudi razširili. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Pojbič, izvolite.

MARIJAN POJBIČ: Proceduralno. Na osnovi drugega odstavka 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da Državni zbor opravi na naslednji seji razpravo o odgovoru na moje postavljeno vprašanje vam gospod minister.
S podanim odgovorom ne morem biti zadovoljen, saj sem prepričan, da so ene besede bile danes tukaj izrečene, drugo so pa rezultati, ki so vidni.
Stalno več starostnikov ostaja pred vrati domov za starostnike, prav tako vsak dan več ljudi ostaja brez službe, vsak dan je več ogroženih in živijo na robu revščine. In prav tako niste podprli dodatka k pokojninam. In ukrepi, ki jih je sprejela za reševanja krize ta Vlada oziroma ta resor na področju, torej Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, niso zadostni. Imate pa, torej Vlada in tudi vi skupaj dovolj denarja za izplačilo odškodnin na osnovi izdajanja odločb izbrisanim in tu vas socialna nota tistih skupin, ki so na robu preživetja in socialno ogroženi ne zanima.
Zato mislim, da so to tako pomembni razlogi, ki me vodijo k temu, da vam več na besede popolnoma verjeti. In zato seveda predlagam, kot sem uvodoma povedal, širšo razpravo na Državnem zboru na to vprašanje.