Kdo bo odgovarjal za večmilijonsko škodo v Luki Koper in na Slovenskih železnicah?

Predsednik komisije za nadzor javnih financ mag. Andrej Šircelj je za danes ob 14. uri sklical sejo komisije, na kateri bodo poslanke in poslanci razpravljali o učinkih in posledicah ter škodi zaustavitve delovnih procesov v Luki Koper.

V družbi v večinski državni lasti Luka Koper d.d. je prišlo do zaustavitve delovnih procesov, ki povzročajo podjetju, kot tudi celotnemu gospodarstvu, predvsem družbi Slovenske železnice d.o.o., veliko škodo. Zaustavitev delovnih procesov je lahko tudi posledica različnih interesov in nasprotujočih si izjav deležnikov, ki so povezani z družbo Luka Koper d.d. in izgradnjo drugega tira Koper – Divača. Tako je bil 3. junija predsednik vlade dr. Miro Cerar užaljen, ker ga je novinarka vprašala, ali podpira upravo Luke Koper, saj naj bi bil takrat navdušen nad njenimi uspehi. Tri dni kasneje je  Slovenski državni holding (SDH) zahteval razširitev skupščine Luke Koper z imenovanjem treh novih nadzornikov družbe. Za člane nadzornega sveta je predlagal Jürgena Sorgenfreia, Andraža Lipolta in Klemna Boštjančiča, ki bi zamenjali zdajšnjo predsednico nadzornikov Alenko Žnidaršič Kranjc ter člana Andreja Šercerja in Elen Twrdy.

Nadzorni svet je, kot so navedli v SDH, odigral pomembno vlogo pri stabilizaciji razmer v družbi v 2013 in izboljšanju poslovanja družbe ter korporativnega upravljanja, toda prihodnje poslovanje skladno s strateškim poslovnim načrtom 2016-2020 zahteva sestavo nadzornega sveta, ki bo prilagojena novim razmeram in ambiciozno zastavljenim ciljem. “Družba namreč vstopa v nove in obširne investicijske cikle, čakajo jo resni izzivi glede na globalne trende v ladijski logistiki, družba bo morala poiskati tudi odgovore na izzive, ki prihajajo s strani konkurenčnih pristanišč,” so v sporočilu za javnost navedli v SDH.

Predlog SDH je takoj vzbudil veliko nasprotovanje, predvsem sindikatov žerjavistov Luke Koper, ki so sporočili, da tak predlog pomeni zamenjavo uprave Luke Koper, razbitje pristanišča na več koncesijskih območij in privatizacijo same družbe Luka Koper. Na nasprotovanje predlogu SDH o menjavi nadzornikov sta se odzvala predsednik vlade dr. Miro Cerar in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.  Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je menil, da je treba v razpravi o imenovanju novih članov nadzornega sveta Luke Koper »umiriti žogo«. Minister je podpiral usmeritev SDH glede Luke Koper, glede predlaganih članov nadzornega sveta pa je bil prepričan, da so strokovni in da bodo odgovorno opravljali delo v korist Luke Koper. Po mnenju Gašperšiča so bili predlagani člani visoko strokovni in usposobljeni in bi opravljali svoje delo odgovorno v korist Luke Koper. »Nikakor ni namen, da se uničuje delo in razvoj Luke Koper«, je poudaril minister v odzivu na kritike, ki jih je bilo slišati v medijih na račun predloga SDH. Premier dr. Miro Cerar pa je v odzivu na javne kritike predloga SDH za menjavo treh nadzornikov Luke Koper v izjavi v DZ povedal, da je prvi interes vlade uspešno delovanje Luke in izgradnja drugega tira Koper-Divača. Če bi se izkazalo, da je bilo pri postopku menjave kaj narobe, bo vlada za zaščito tega interesa ustrezno ukrepala, je napovedal. “Dokler pa nimamo dokaza za kaj takega, moramo pustiti, da upravljavski proces, za katerega je pristojen Slovenski državni holding (SDH) teče naprej,” je izjavil predsednik vlade. »Vlada namreč pri zamenjavi nadzornikov na prihajajoči skupščini Luke nima neposredne pristojnosti«, je dejal Cerar, a ob tem pristavil, da budno spremlja proces, saj je bistveno zagotoviti uspešno delovanje Luke Koper tudi v naprej, vlada pa po premierjevih zagotovilih tudi ne odstopa od projekta drugega tira.

Dogajanja glede Luke Koper in izgradnje drugega tira so se dodatno zaostrila 16. junija, ko je prva nadzornica Luke Koper Alenka Žnidaršič Kranjc v pogovoru za televizijsko oddajo Odmevi izrekla obtožbe na račun SDH in infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča. SDH je očitala zavzemanje za interese Istrabenza v zadevi Vinakoper, ministru Gašperšiču pa, da je zahteval menjavo prvega moža Luke Koper Dragomirja Matića. V oddaji je povedala, da je dobila klic ministra Gašperšiča, da mora zamenjati predsednika uprave Luke Dragomirja Matića. Kot razlog za zahtevo je navedla, da uprava “ne dovoli vstopa Luke Koper v holding” in da ne pristane na odpiranje koncesijske pogodbe, ki bi omogočila delitev območja Luke Koper na dva dela. Ob tem je tudi zatrdila, da ji grozijo. V televizijski oddaji je tudi povedala, da ima država kot lastnik vso pravico do menjave nadzornikov, problem pa je, da namerava po menjavi spreminjati tudi strategijo Luke, ki je po njenem mnenju ustrezna, družba pa je tudi v evropskem smislu nadpovprečno dobičkonosna.

Na njene obtožbe se je takoj odzval minister Gašperšič in jih zanikal. Povedal je, da sta se pogovarjala na začetku mandata in takrat po njegovih besedah ni bilo govora o kakršnikoli menjavi v vodstvu. Povedal je, da od takrat z njo ni komuniciral. Na vprašanje, če razmišlja o tožbi zaradi izjav prve nadzornice Luke, je povedal, da ne, saj to ne bi imelo smisla. Ob tem je zatrdil, da “ne more komentirati, kakšne nadzornike imamo”. Minister Gašperšič je takrat tudi priznal, da ima Luka Koper dobre rezultate, sodelovanje z lastnikom pa bi bilo lahko boljše. Omenil je predvsem sodelovanje pri prizadevanjih za vzpostavitev modela za izgradnjo drugega tira.

Še isti dan so v SDH v odzivu na kritike v javnosti glede predlagane menjave nadzornikov Luke Koper in na trditve prve nadzornice družbe Alenke Žnidaršič Kranjc zatrdili, da je potencial Luke na podlagi ocen poslovanja bistveno višji, kot je prikazan v strategiji razvoja družbe. Nadzorni svet po njihovem ni vložil dovolj naporov, da družba to doseže. V SDH so navedli, da se ne želijo zadovoljiti zgolj z dobrimi trenutnimi rezultati družbe, ki je v zadnjih letih hitro povečevala prihodke in dobiček, temveč želijo “s prenovljeno sestavo nadzornega sveta doseči, da bo družba tudi z notranjo preobrazbo kos izzivom, ki jo čakajo v prihodnje”. “Zato si SDH kot odgovoren upravljavec državnih družb želi v nadzornem svetu kompetentne in izkušene strokovnjake z različnih področjih, ki bodo strokovno nadzirali delo uprave v novem razvojnem obdobju družbe,” so zapisali za STA.

“Člani nadzornega sveta so premalo pozornosti posvečali učinkovitosti poslovanja, optimizaciji procesov, zniževanju stroškov, povečevanju produktivnosti ter upravljanju tveganj,” so še navedli v SDH.

S temi izjavami so v SDH demantirali izjave predsednika vlade Mira Cerarja in ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča o dobrem poslovanju Luke Koper, nad katerim je bil premier Miro Cerar par dni pred tem celo navdušen.

Dan kasneje je premiera Cerarja in ministra Gašperšiča demantiral tudi državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja, ki je na seji Komisije DZ za nadzor javnih financ izjavil, da “če želimo koristi od državnega deleža v tem podjetju, je treba tehtati, ali je Luka Koper srečna družina, ki z vidika ekonomskih proporcev deluje relativno komfortno, ali spoštuje vlogo lastnika.”

Na nasprotujoče izjave predstavnikov vlade so opozorili tudi zaposleni v Luki Koper, ki so zapisali, da je nedopustno, da predstavniki oblasti in Slovenskega državnega holdinga neprestano spreminjajo svoja stališča in ocene poslovanja družbe. “Le pred nekaj tedni smo iz ust teh predstavnikov poslušali pohvale na račun odličnih poslovnih rezultatov in ambicioznih načrtov razvoja, danes pa poskušajo z neresničnimi podatki zavesti javnost, da so odlični poslovni rezultati vprašljivi in da ima družba premalo ambiciozne cilje. Vlada kot predstavnik največjega lastnika in SDH kot upravljalec državnega premoženja s tem škodujeta ugledu družbe in ji povzročata poslovno škodo,” so opozorili.

21. junija se je SDH zaradi burnega odziva javnosti odločil, da namesto Nemca Jürgena Sorgenfreia za novega nadzornika Luke Koper predlaga Primorca Rajka Reška. Vendar pa ta odločitev ni pomirila dogajanja okoli Luke Koper. Premier Miro Cerar je pozval k umiritvi strasti, ki so se po njegovem mnenju razplamtele brez potrebe. Glede številnih očitkov na račun ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, proti kateremu je vložena tudi interpelacija, je izrazil prepričanje, da bo minister ustrezno pojasnil svoje delovanje, v katerega sam ne dvomi. Potezo poslancev SMC Marka Ferluge in Tilna Božiča, ki sta zaradi dogajanja v Luki Koper zamrznila članstvo v stranki SMC, pa je označil za nerazumljivo.

V intervjuju za Primorske novice pa je predsednica nadzornega sveta Luke Koper Alenka Žnidaršič Kranjc navedla, da imajo aktivnosti, ki trenutno potekajo v zvezi z Luko Koper, hude zametke korupcije ter priprave na pranje denarja in pobiranje provizij, kar vsi vedo. Predsednik uprave SDH Marko Jazbec pa se po njenih besedah poslužuje zelo grobih metod. Alenka Žnidaršič Kranjčeva je v intervjuju izjavila tudi, da za zametke korupcije in drugih nepravilnosti ve tudi predsednik vlade Miro Cerar, sama pa ne ve, če to tudi razume.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je tudi priznal »napako«, da je na seji Komisije za nadzor javnih financ navajal neaktualne podatkov o donosu na kapital Luke Koper. Obenem pa je pozval k preveritvi več vidikov delovanja Luke, med drugim upravljanja javne infrastrukture in izvajanja koncesijske pogodbe.

V torek, 28. junija je v Kopru prišlo do množičnih demonstracij v podporo vodstvu in zaposlenim v Luki Koper. V petek, 1. julija na dan skupščine Luke Koper, pa je prišlo do zaustavitve delovnih procesov v Luki Koper, ki razen 8 urnega dnevnega delovnika še vedno poteka. Istega dne je s svojega položaja odstopil predsednik uprave SDH Marko Jazbec, zaradi česar je bil s seje skupščine Luke Koper umaknjen predlog o menjavi njenih nadzornikov podan s strani SDH. Vendar pa tudi to dogajanja okoli Luke Koper ni umirilo. Na dogajanje okoli Luke Koper se je odzval tudi predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je zaprtje vhoda v pristanišče za tovornjake označil za atentat na podjetje in na državo. Premier Miro Cerar pa je v odzivu na blokado koprskega pristanišča pozval upravo Luke Koper, naj nemudoma zagotovi normalen delovni proces v pristanišču, saj se slovenskim in tujim podjetjem ustvarja nepopravljiva škoda. Izjavil je, da na ultimate delavcev ne pristaja. “Ne bom pristal, da bi delavci vodili državna podjetja, še manj pa državo.«  Delavci sicer že od petkovega jutra blokirajo delovni proces v koprskem pristanišču, od premerja Mira Cerarja pa zahtevajo, da pride v Luko in jim zagotovi še odstop ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča ter državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje ter jasno pove, kakšne načrte ima država z Luko Koper. Vendar pa je premier Miro Cerar izjavil, da na te zahteve ne pristaja, z razlogom »saj kam bi pa prišli z ultimati v tej državi«.

Ob vsem tem pa se je zapletlo tudi pri posredovanju ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška. Sestanek z vodstvom družb Luke Koper in Slovenskih železnic je protestno zapustila celotna uprava Luke Koper, ker je minister želel govoriti izključno s predsednikom uprave Luke Koper Dragomirjem Matićem. Ta je glede tega pojasnil, da je minister na sestanku oporekal temu, da bi v pogovoru sodelovala celotna uprava družbe, ki je kolektivni organ vodenja Luke Koper z razlogom, da preprosto zato, ker se je minister tako odločil, in da je to ustaljen način komuniciranja vladnih predstavnikov, ki se želijo pogovarjati le na štiri ali šest oči, brez zapisnikov in dokazov.

Iz družbe Slovenske železnice pa so sporočili, da je železniški tovorni promet zaradi neizvajanja delovnih procesov v pristanišču v Kopru popolnoma ustavljen. Na slovenskem železniškem omrežju tovorni vlaki stojijo na več postajah. Opozorili so tudi, da osemurni delavnik ne bo preprečil nadaljnje nastajanje škode, ki na dan presega dva milijona evrov. Slovenske železnice se namreč pri prevozih blaga ne bodo mogle izogniti vzpostavitvi prioritetne obravnave ključnih strank, kar pa lahko povzroči odpovedi že sklenjenih pogodb drugih strank, ki jim ne bodo mogli zagotoviti kakovostnega izvajanja storitev. “Skrbi nas, da bo poleg neposrednih dnevnih izgub – te že presegajo dva milijona evrov – in pogodbenih kazni zaradi nedostavljenega tovora prišlo tudi do odpovedi pogodb,” so poudarili v družbi Slovenske železnice. Poleg tega v kratkem pričakujejo nekaj mednarodnih razpisov za prevoze tovora, na katere pa se v primeru nadaljevanja izrednih razmer v Luki Koper ne bodo mogli prijaviti. “Že trenutni zastoji in zasedenost omrežja povzročajo, da bomo v normalno stanje prešli šele v dveh mesecih,” so zapisali v Slovenskih železnicah. Navedeno potrjuje, da se v Luki Koper, Slovenskih železnicah in tudi ostalih slovenskih podjetjih, ki so povezana z Luko Koper ne dogaja zgolj kratkoročna, pač pa tudi nepopravljiva dolgoročna škoda, ki izhaja predvsem zaradi izgubljenega zaupanja poslovnih partnerjev. V zvezi s problematiko povezano z Luko Koper se postavljajo predvsem naslednja vprašanja:

1. Kdo je odgovoren za dogajanje okoli Luke Koper in povzročeno škodo?
2. Kolikšna je kratkoročna in dolgoročna škoda za družbi Luka Koper in Slovenske železnice ter družb povezanih s pristaniščem v Kopru?
3. Kdo bo plačal  povzročeno škodo in kdo bo zanjo odgovarjal?
4. Kakšne bodo posledice na poslovanje, dobičkonosnost in izplačevanje dividend družb Luka Koper ter Slovenskih železnic ter posledično za državni proračun?
5. Kako bo dogajanje okoli Luke Koper vplivalo na razvoj pristanišča v Kopru in izgradnjo drugega tira Divača – Koper?

  O vsem tem bodo spregovorili danes na seji komisije. Vabljeni k spremljanju na TV Slovenija 3.