Kdaj sprememba zakonov, ki sta povzročila poslabšanje položaja najbolj ranljivih in najbolj ogroženih družbenih skupin?
ponedeljek, 22. 4. 2013ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi ministri in ministrice!Pred nekaj minutami je predsednica vlade opozarjala kako pomembno je ohraniti socialno državo in kako pomembno je, da je breme te krize pravično porazdeljeno. Nova socialna zakonodaja, ki je bila sprejeta v času, ko je bil minister dr. Svetlik, vi pa državna sekretarka in se je začela uporabljati 1.1.2012, je zelo korenito posegla v sistem socialnih družinskih in drugih transferov. Nedvomno je prinesla tudi številne pozitivne rezultate, ampak zelo veliko tudi negativnih in vsi ti so povzročili dodatno poslabšanje položaja nekaterih posameznikov in skupin, ki so v naši družbi najbolj ranljivi in najbolj ogroženi. To v svoji zelo podrobni analizi ugotavlja tudi inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, ki daje tudi nekaj konkretnih predlogov vladi kako ravnati. Kasneje sta bila resda sprejeta še dva oziroma več zakonov, ki so vplivali na socialni položaj, pa vendar ne gre zanemariti in ne moremo prezreti tega, da sta prav ta dva zakona, ki sta bila uvedena 1.1.2012 posebej negativno vplivala na položaj enostarševskih družin, družin z dijaki in velikih družin ter upokojencev, ki so se zelo množično odpovedovali predvsem varstvenemu dodatku.Res je, da so finančne možnosti države omejene, kar mi razumemo, vendar je ne glede na to treba v okviru danih možnosti predvsem s kakšnimi prerazporeditvami znotraj proračuna odpraviti tiste anomalije, ki so v tem trenutku največje. Ne nazadnje je bila to obljuba ministrstva takrat, tudi obljuba vas, ko ste se zagovarjali oziroma ko ste bili še kandidatka za ministrico v Državnem zboru. Sprašujem vas zato zelo konkretno: Koliko je bilo vloženih pritožb v zvezi z novo socialno zakonodajo, koliko je bilo od tega pozitivno rešenih in koliko je še ostalo nerešenih?
Kolikokrat v zadnjih petih letih je država uveljavljala pravico do poplačila socialnih transferov v postopku, ko so bile na sodišču tako imenovane dediščine dediščine? Kdaj nameravate spremeniti oba zakona, ki vplivata na socialni položaj? Katera priporočila iz omenjene analize so po vašem mnenju najbolj aktualna in jih boste zanesljivo upoštevali?
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Spoštovana poslanka gospa Romana Tomc, hvala za vprašanje.
Torej, res je, nova socialna zakonodaja se je začela uporabljati s 1. 1. 2012, rezultati te zakonodaje, evalvacija je prinesla na mizo marca, tako kot ste omenili, predvsem pri varstvenih dodatkih je prišlo do največjega razkoraka med tem kaj je bilo načrtovano in tistim kar se je dejansko zgodilo. Dejstvo je, da se je večina odpovedala varstvenemu dodatku zaradi strahu pred zaznambo njihove nepremičnine, tisti sicer, ki imajo danes varstveni dodatek, je ta višji, kar je bil en izmed osnovnih ciljev. V tej študiji je jasno povedano, da je ta dodatek višji za 43 evrov, postavili smo ga tudi bistveno višje na višino 450 evrov, vendar dejansko kažejo rezultati, da niso takšni, kot smo jih pričakovali, tako da bodo tako, kot sem obljubila že večkrat tudi javno povedala bomo šli v spremembo socialne zakonodaje. Mi smo na ministrstvu že opravili kar nekaj razgovorov tudi s centri za socialno delo, kjer so največji problemi, tudi na podlagi te študije bomo šli v spremembe, ki pa bodo v okviru finančnih sredstev. Planiramo pa, da bo Državni zbor s tem, boste te spremembe obravnavali ob koncu poletja in v naslednjem letu naj bi te spremembe začele veljati, to je tudi v skladu s koalicijsko pogodbo.Kar se tiče vprašanj v zvezi s pritožbami je morda treba povedati, da je bilo v letu 2012 vloženih nekaj manj kot 700 tisoč vlog, 840 tisoč je bilo izdanih odločb za približno milijon 320 tisoč pravic. Od tega je bilo na ministrstvo vloženih pritožb 13 tisoč 577, rešenih je bilo 3839 pritožb. Ministrstvo v lanskem letu ni vodilo evidence o tem ali so bile te pritožbe rešene ugodno ali ne, dejstvo je, da je lansko leto tudi uveljavitev te zakonodaje sovpadala z zmanjšanjem števila zaposlenih na ministrstvu, sicer je bilo poskušano neke krepitve, vendar realizacija tudi tistih 8, že s soglasjem vlade odobrenih prenosov ni bilo, dve sta bili dejansko samo s ZPIZ-a preneseni, tako da na ministrstvu se soočamo s temi problemi. Tudi prejšnji minister se je, dejansko je tukaj problem kako zagotoviti. Mi se notranje zdaj poskušamo reorganizirati in tudi z drugimi ministrstvi opravljamo razgovore o možnosti krepitve pravne službe, ker je pač ta situacija glede tega seveda treba čim prej odločiti.Kar se tiče samih postopkov povezanih z zakonom o dedovanju, država, pravi izraz je država, ne vodi teh evidenc, mi sicer zdaj z zakonom o dedovanju, ki se bo spreminjal bo treba tudi medresorsko uskladiti te evidence in pravila vodenja teh stvari. Ne gre pa za denarna sredstva, ker ne gre samo povračilo glede denarno-socialnih pomoči ali varstvenega dodatka, ampak je lahko vračilo tudi v naravi, torej lahko gozdna, kmetijska površina, zato ta ocena o teh denarnih sredstvih, ki se na ta račun prenesejo v državni proračun ni lahka. Tudi na tem področju predvidevamo določene spremembe.Kar se tiče analiz, torej kot sem rekla, najverjetneje bodo šle spremembe tam kjer so bile tudi ugotovljene največje pomanjkljivosti, to je kar se tiče varstvenega dodatka, potem tudi vprašanje na kakšen način, kaj je razpoložljivi dohodek, na kakšen način se upošteva kredit pri tem odločanju, ko se rešuje s kreditom stanovanjsko vprašanje, na kakšen način se to upošteva. Druga takšna stvar, zelo problematična, je višina prihrankov, ki se potem upošteva pri odmeri posamezne pravice, skratka tu bodo spremembe. Verjetno ne bodo edine, bodo tudi v naslednjem letu, predvsem v smeri večje racionalizacije znotraj sistema, v smislu, da bo tudi odločanje na drugačne način in s tem pač tudi manj obremenjeni centri za socialno delo, vendar je treba upoštevati, da sistem v določenem času zmore toliko obremenitev in sprememb, v določenem ne. Ker v lanskem letu, ko se je ta socialna zakonodaja dejansko uveljavljala, je tukaj, razumem zakaj je bilo treba sprejeti ZUJF, vendar je res v mnogočem posegel v te pravice, predvsem srednjega sloja z ukinitvijo 7., 8. razreda otroškega dodatka, s posegom v šolsko malico, znižanjem tega 6. razreda. Skratka, tukaj so bile spremembe in rezultati so kakršni so in naša naloga politikov je da skupaj najdemo rešitve, tako da se jaz veselim, da takrat, ko bodo pred vami, da jih boste tudi podprli.
ROMANA TOMC (PS SDS): Ja. Vseeno bi želela dopolnitev. Preden pa postavim zahtevo za dopolnitev pa naj vseeno povem, da so se otroški dodatki zmanjšali v primerjavi z letom 2011 v letu 2012 za 22%. In da so se varstveni dodatki zmanjšali za 64% in več. In to drastično znižanje sredstev je posledica predvsem upada števila prejemnikov varstvenega dodatka. 16.100 se jih je odpovedalo varstvenemu dodatku zaradi, v bistvu, neke grožnje, da se jim bo država usedla na premoženje. Jaz mislim, da so bili premalo obveščeni, preveč prestrašeni. Posledice pa so drastične. In vi v svojem odgovoru niste pravzaprav navedli ničesar drugega kot to, da država o tem kaj pravzaprav pa je s tem naredila, s to grožnjo, o tem država ne ve ničesar, ne vodi nobene evidence, ne vodi niti tega koliko postopkov je bilo na sodiščih, ne vodi postopek oziroma informacijo o tem koliko je na ta račun v bistvu sploh bilo, bom rekla, pozitivnega izplena za državo. Mogoče je pa država v svojih postopkih pravzaprav zapravila več kot je dejansko nazaj pridobila, ljudje pa so se množično odpovedovali temu dodatku in seveda ostali v veliki socialni stiski.10.000 pritožb, pravite, da je še na Ministrstvu za delo, ogromno je to, ne vem kdaj boste uspeli to količino, ki je res ogromno, kdaj se boste uspeli uspešno z njo spopasti, upam, da čim prej, s pomočjo tudi prerazporeditev iz drugih ministrstev…./opozorilni znak za konec razprave./ Mislim pa, da bi morali zakonodajo pripraviti čim prej. Sprejeta bi morala biti pa pred začetkom naslednjega leta.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za besedo. Torej, tako kot ste omenila, na otroških dodatkih je bilo 22%. Ob tem je treba povedati, da je šlo največje znižanje zato, ker otroškega dodatka je upravičenost do 18 leta in predvsem na račun sedmega in osmega razreda, ki je bil z ZUJF-om ukinjen in z 10% znižanjem vrednosti v šestem razredu. Predvsem otroški dodatek je eden izmed transferjev, kjer je ZUJF imel določene vplive. Če smo že korektni je prav, da smo do kraja korektni.
Kar se tiče varstvenega dodatka in zabeležb se strinjam, da v tej komunikaciji morda nismo bili dovolj dobri mi vsi skupaj, zaradi tega, ker vedno ima politika v navadi, da bolj grozi kot ne ali da ponavadi pove stvari tako, da ljudje zastrašuje. Tako, da se verjetno glede varstvenega dodatka in kaj se je zgodilo treba vprašati kaj se je dogajalo tudi pri samem sprejemu in kakšne so bile izjave. Ampak vseeno, glede varstvenega dodatka je to, da sedaj, ko sem prešla na ministrstvo v tem mesecu seveda nimamo evidenc. Kaj je bilo v lanskem letu narejenega pa seveda lahko poda odgovor kdo drug. Kot sem povedala bo s spremembami zakona, zakon o dedovanju je predvsem pomembno, da z resornim ministrstvom uskladimo evidence in postopek na kakšen način. Sedaj smo v ta postopek samo tako vključeni, da nas državno pravobranilstvo, Ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve in enake možnosti povpraša o tem, da se opredelimo ali želimo uveljavljati to sredstvo na katerem je hipoteka ali ne, in to ministrstvo v skladu z določbami zakona potem v kolikor gre za prejemnike denarne, socialne pomoči, varstvenega dodatka in seveda drugih, da so ti družinski člani v taki situaciji, težki socialni se temu seveda odpove.
ROMANA TOMC (PS SDS): Ja, seveda. Mislim, da bi bila razprava v Državnem zboru na to socialno problematiko izrazito koristna, zato v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se opravi razprava o odgovoru ministrice in da se na ta način pridobi še kakšne bolj konkretne podatek, da se na ta način problematika širše predstavi, da se poskuša najti tudi kakšne rešitve.