Kdaj in kdo bo odgovarjal za kršitev človekovih pravic v primeru »koroških dečkov«?

Poslanska skupina SDS je na predsednico Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter na predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje, na kateri bi obravnavali točko z naslovom Kršitve človekovih pravic s strani državnih organov v primeru »koroških dečkov«.

V slovenski javnosti že od konca meseca marca 2016 odmeva primer koroških dečkov, ki sta bila s strani Centra za socialno delo Velenje odvzeta starima staršema, potem ko sta stara starša po umoru njune matere tri mesece dobro skrbela za svoja vnuka. V zvezi s to tragedijo je bilo v medijih že veliko napisanega, dejstvo pa ostaja, da se navkljub očitnim kršitvam v postopku odvzema vnukov, celo navkljub očitnim kršitvam človekovih pravic do danes za stara starša in vnuka ni nič spremenilo.

Odstopi direktorjev Centra za socialno delo Slovenj Gradec in Centra za socialno delo Velenje dokazujejo, da so se zgodile napake, na katere se je opozarjalo v javnosti, vendar napake niso bile odpravljene. Nepravilnosti okoli primera »koroških dečkov« pa imajo že od vsega začetka podporo pristojne ministrice dr. Anje Kopač Mrak, ki pa bi lahko po nadzorstveni pravici v skladu s svojimi pooblastili ukrepala zoper odločitve pristojnih centrov za socialno delo, ki so kršili zakonodajo in osnovne človekove pravice, kar je pravnomočno ugotovilo tudi Vrhovno sodišče RS.

19. oktobra 2016 je Vrhovno sodišče RS pravnomočno odločilo, da je bilo z odvzemom vnukov poseženo v ustavno varovano človekovo pravico babice do družinskega življenja. Iz nosilnih razlogov sodbe Vrhovnega sodišča je jasno razvidno, da je pravica do družinskega življenja takšna pravica, ki se izvršuje obojestransko, saj obsega odnos med vsemi osebami, ki v družinski skupnosti živijo, oziroma ki so v razbiti družinski skupnosti živeli. Iz nosilnih razlogov pravnomočne odločitve Vrhovnega sodišča je torej tudi razvidno, da je bila kršena človekova pravica do – s strani CSD razbite – družinske skupnosti dveh vnukov s starima staršema. Nedvomno pa se je sodišče v obrazložitvi vsebine in nosilnih razlogov postavilo na stališče, da je bila kršena človekova pravica do družinske skupnosti tako starih staršev kot tudi vnukov.

Vse do danes niti en pristojni državni organ ni sprejel nikakršnega ukrepa, ki bi šel v smeri odprave kršitve človekove pravice do družinskega življenja starih staršev in vnukov. V pojasnilih za javnost so namesto konkretnih ukrepov za odpravo teh kršitev predstavniki pristojnega centra za socialno delo in ministrstva za delo predstavljali tezo, da se o pravicah vnukov ni odločalo ter da je sodišče odločilo o tem, da morata vnuka ostati v rejništvu, saj naj bi bilo to v največjo korist otrok.

Od začetka primera »koroških dečkov« pa do danes je postalo tudi jasno, da so bile v samem postopku nadzora, ki se je izvedel na pobudo ministrice dr. Anje Kopač Mrak in katerega ugotovitve so bile predstavljene na tiskovni konferenci 6. aprila 2016, kršene določbe o varovanju osebnih podatkov, katerih varstvo je zagotovljeno kot človekova pravica po 38. členu Ustave RS. CSD Velenje je namreč z dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič sklenil pisno pogodbo za nudenje strokovne pomoči rejniški družini šele 11. 4. 2016, vendar je bila z nekaterimi podatki iz spisa nezakonito seznanjena že pred podpisom pogodbe, kar je jasno razvidno z novinarske konference, na kateri je tudi sama sodelovala.

Ustreznost zavarovanja osebnih podatkov so preverjali tudi v uradu Informacijske pooblaščenke in ugotovili nezakonito stanje, saj bi moral CSD Velenje dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, še preden se je seznanila s podatki iz spisa, v svojem internem aktu določiti kot osebo, ki lahko zaradi narave dela obdeluje osebne podatke, pa tega ni storil.

Tudi Varuhinja človekovih pravic vse do danes ni storila ničesar, da bi opozorila na pravnomočno ugotovljene kršitve človekovih pravic v primeru »koroških dečkov« in na pasivnost državnih organov pri odpravi teh kršitev. Varuhinja človekovih pravic je po ustavi organ, ki je določen za varovanje človekovih pravic v razmerju do državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Varuhinja človekovih pravic je v zvezi s tem primerom zatrdila, da bo posredovala vsaj v primeru določitve večjega obsega stikov dveh vnukov s starimi starši. Vendar kljub temu ostaja dejstvo, da imata vnuka večkrat stike z očetom v priporu, ki je umoril njuno mamo, kot pa s starimi starši.

V poslanski skupini SDS predlagamo, da se po opravljeni razpravi na skupni seji sprejmejo naslednji sklepi:

1. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve sta se seznanila s stališči Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Varuhinje človekovih pravic, Centra za socialno delo Slovenj Gradec in Centra za socialno delo Velenje o razlogih za nadaljevanje kršitev človekovih pravic, kot jih je pravnomočno ugotovilo Vrhovno sodišče RS in s predlogi ukrepov za odpravo posledic teh kršitev.
2. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide priporočata Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da sprejme ukrepe, s katerimi bo po uradni dolžnosti razveljavilo odločitev Centra za socialno delo Velenje ali kako drugače odpravilo posledice kršitev človekovih pravic, ki jih je ugotovilo Vrhovno sodišče RS.
3. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide priporočata Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Vladi RS, da sprejmeta vse ukrepe, da se bo pri delu državnih organov zagotovilo dosledno varstvo varovanja osebnih podatkov v postopkih o družinskih razmerjih.
4. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlagata Varuhu človekovih pravic, da v skladu s svojimi pristojnostmi posreduje pri državnih organih za odpravo kršitve človekovih pravic v primeru »koroška dečka«.
5. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti in Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlagata Informacijskemu pooblaščencu, da uporablja enake kriterije pri odkrivanju, ugotavljanju in sankcioniranju nezakonitega razpolaganja z občutljivimi osebnimi podatki.