Kdaj bomo v Sloveniji pristopili k izdelavi nove energetske politike?
sobota, 19. 6. 2010Slovenija bi morala pristopiti k večji izrabi vetrne, geotermalne in lesne biomase. Poslanec SDS Rado Likar je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi z izgradnjo bioplinskih naprav v kmetijstvu, ki ga je naslovil na:
– ministra za finance dr. Francija Križaniča,
– ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika in
– ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana.V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Rada Likarja.Iz dostopnih virov MKGP je razvidno, da je minister mag. Židan na neformalnem zasedanji kmetijskih ministrov EU v Španiji o prihodnosti Skupne kmetijske politike po letu 2013 poudaril, da Slovenija podpira razvoj trajnostnega kmetijstva, ki ima primarno vlogo proizvodnje zadostnih količin varne in kvalitetne hrane. Ob imenovanju mag. Židana v Državnem zboru za ministra je le-ta izjavil, da bo »proizvodnja hrane v Sloveniji še bolj pomembna kot zdaj«. Tudi predsednik Vlade g. Pahor je ob tej priložnosti dejal, da si bo prizadeval za nadaljnji razvoj podeželja, boljši izkoristek gozdnega bogastva in večjo prehransko suverenost naše države.
Ena od zgodb o uspehu te vlade za razvoj podeželja je tudi pospešena gradnja bioplinskih naprav v kmetijstvu, v katerih iz hrane proizvajajo električno energijo. Za ponazoritev druge plati »te zgodbe o uspehu« nekaj dejstev:
– v primerjavi z EU, ima Slovenija najmanj obdelovalne zemlje na prebivalca (884 m2),
– v razvitih državah EU je vedno bolj prisotno zavedanje, da je doma pridelana hrana zdrava in da je le-ta pomemben element trajnostnega razvoja države. V Sloveniji samopreskrba s hrano drastično pada, danes je v povprečju na 40 odstotkih;
– V Sloveniji se pospešeno načrtuje in gradi bioplinske naprave v kmetijstvu, katere v skupnem letnem obsegu 85 – 90 % električne energije proizvedejo iz hrane. V Sloveniji se po informacijah načrtuje izgradnja bioplinskih naprav skupne moči 80 MW za kar bomo potrebovali na leto med 30 in 35 tisoč ha njivskih površin;
– V Sloveniji se gradijo nadpovprečno drage bioplinske naprave, med 8 – 9 mio EUR/MW, v sosednji Avstriji v višini 4,5 do 5 mio EUR/MW;
– Za letno delovanje bioplinarne moči 1 MW je potrebno pripeljati in odpeljati cca 45.000 ton substratov, kar bo vplivalo na cestno infrastrukturo podeželja;
– Povečana gradnja bioplinskih naprav v kmetijstvu zasnovana na vnosu hrane – energetskih rastlin – nas vodi v povečan industrijski način pridelave poljščin (koruze, koruzne silaže), posledica tega bo degradacija biotske pestrosti, omejenega prostora obdelovalne zemlje ter povečan vnos kemičnih pesticidov za zatiranje koruznega hrošča in s tem ogrožanja podtalnice;
– Zagotovljena odkupna cena električne energije za leto 2010 proizvedene iz biomase je višja, kot pri zagotovljenem odkupu električne energije proizvedene iz biološko razgradljivih odpadkov;
– Hidroelektrarna na Savi moči 80 MW stane cca 150 mio EUR, bioplinske naprave v kmetijstvu moči 70 MW (kolikor se jih naj bi še zgradilo) pa skupno cca 600 mio EUR. Hidroelektrarna iz narodno gospodarskega vidika po MW proizvedene električne energije ustvari pozitiven rezultat v višini 80 EUR, bioplinske naprave pa negativen rezultat v višini 72 EUR. Ob pričakovanem obsegu gradnje bioplinskih naprav v kmetijstvu skupne moči 80 MW ob sedanjih odkupnih cenah to znaša cca 42 mio EUR odhodkov državnega proračuna letno.
Iz zgoraj navedenih dejstev so tako zastavljene bioplinske naprave v kmetijstvu danes projekti, ki iz finančnega, narodno gospodarskega in okoljskega vidika zahtevajo ustrezne odgovore, zato na pristojne ministre naslavljam naslednja vprašanja:
– ali so banke, v pretežno državni last, od 1.1.2008 do danes financirale izgradnje bioplinskih naprav, koliko je bilo skupno odobrenih kreditov za te namene in kako so bili zavarovani, koliko sredstev je bilo porabljenih za subvencioniranje novih delovnih mest v bioplinarni;
– kako dolgo še bodo pristojne službe MG brez vednosti MKGP investitorjem v bioplinske naprave mimo realnih potencialov za obratovanje podeljevale status kvalificiranega pridelovalca električne energije ter s tem zavestno vplivale na škodljive posledice industrializacije kmetijstva v Sloveniji ter povečanega vnosa pesticidov v okolje;
– ali drage investicije v bioplinske naprave posledično vplivajo na višjo zagotovljeno odkupno ceno električne energije proizvedene iz bio mase v primerjavi z električno energijo proizvedeno iz bioloških odpadkov;
– kdaj bomo pristopili k izdelavi nove energetske politike v Sloveniji ter k večji izrabi vetrne, geotermalne energije in lesne biomase;
– kdaj bo MKGP izdelala novo strategijo razvoja kmetijstva in podeželja, ali bo v tem dokumentu jasno opredelila odnos RS do pridelave hrane in energije.
– ministra za finance dr. Francija Križaniča,
– ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika in
– ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana.V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Rada Likarja.Iz dostopnih virov MKGP je razvidno, da je minister mag. Židan na neformalnem zasedanji kmetijskih ministrov EU v Španiji o prihodnosti Skupne kmetijske politike po letu 2013 poudaril, da Slovenija podpira razvoj trajnostnega kmetijstva, ki ima primarno vlogo proizvodnje zadostnih količin varne in kvalitetne hrane. Ob imenovanju mag. Židana v Državnem zboru za ministra je le-ta izjavil, da bo »proizvodnja hrane v Sloveniji še bolj pomembna kot zdaj«. Tudi predsednik Vlade g. Pahor je ob tej priložnosti dejal, da si bo prizadeval za nadaljnji razvoj podeželja, boljši izkoristek gozdnega bogastva in večjo prehransko suverenost naše države.
Ena od zgodb o uspehu te vlade za razvoj podeželja je tudi pospešena gradnja bioplinskih naprav v kmetijstvu, v katerih iz hrane proizvajajo električno energijo. Za ponazoritev druge plati »te zgodbe o uspehu« nekaj dejstev:
– v primerjavi z EU, ima Slovenija najmanj obdelovalne zemlje na prebivalca (884 m2),
– v razvitih državah EU je vedno bolj prisotno zavedanje, da je doma pridelana hrana zdrava in da je le-ta pomemben element trajnostnega razvoja države. V Sloveniji samopreskrba s hrano drastično pada, danes je v povprečju na 40 odstotkih;
– V Sloveniji se pospešeno načrtuje in gradi bioplinske naprave v kmetijstvu, katere v skupnem letnem obsegu 85 – 90 % električne energije proizvedejo iz hrane. V Sloveniji se po informacijah načrtuje izgradnja bioplinskih naprav skupne moči 80 MW za kar bomo potrebovali na leto med 30 in 35 tisoč ha njivskih površin;
– V Sloveniji se gradijo nadpovprečno drage bioplinske naprave, med 8 – 9 mio EUR/MW, v sosednji Avstriji v višini 4,5 do 5 mio EUR/MW;
– Za letno delovanje bioplinarne moči 1 MW je potrebno pripeljati in odpeljati cca 45.000 ton substratov, kar bo vplivalo na cestno infrastrukturo podeželja;
– Povečana gradnja bioplinskih naprav v kmetijstvu zasnovana na vnosu hrane – energetskih rastlin – nas vodi v povečan industrijski način pridelave poljščin (koruze, koruzne silaže), posledica tega bo degradacija biotske pestrosti, omejenega prostora obdelovalne zemlje ter povečan vnos kemičnih pesticidov za zatiranje koruznega hrošča in s tem ogrožanja podtalnice;
– Zagotovljena odkupna cena električne energije za leto 2010 proizvedene iz biomase je višja, kot pri zagotovljenem odkupu električne energije proizvedene iz biološko razgradljivih odpadkov;
– Hidroelektrarna na Savi moči 80 MW stane cca 150 mio EUR, bioplinske naprave v kmetijstvu moči 70 MW (kolikor se jih naj bi še zgradilo) pa skupno cca 600 mio EUR. Hidroelektrarna iz narodno gospodarskega vidika po MW proizvedene električne energije ustvari pozitiven rezultat v višini 80 EUR, bioplinske naprave pa negativen rezultat v višini 72 EUR. Ob pričakovanem obsegu gradnje bioplinskih naprav v kmetijstvu skupne moči 80 MW ob sedanjih odkupnih cenah to znaša cca 42 mio EUR odhodkov državnega proračuna letno.
Iz zgoraj navedenih dejstev so tako zastavljene bioplinske naprave v kmetijstvu danes projekti, ki iz finančnega, narodno gospodarskega in okoljskega vidika zahtevajo ustrezne odgovore, zato na pristojne ministre naslavljam naslednja vprašanja:
– ali so banke, v pretežno državni last, od 1.1.2008 do danes financirale izgradnje bioplinskih naprav, koliko je bilo skupno odobrenih kreditov za te namene in kako so bili zavarovani, koliko sredstev je bilo porabljenih za subvencioniranje novih delovnih mest v bioplinarni;
– kako dolgo še bodo pristojne službe MG brez vednosti MKGP investitorjem v bioplinske naprave mimo realnih potencialov za obratovanje podeljevale status kvalificiranega pridelovalca električne energije ter s tem zavestno vplivale na škodljive posledice industrializacije kmetijstva v Sloveniji ter povečanega vnosa pesticidov v okolje;
– ali drage investicije v bioplinske naprave posledično vplivajo na višjo zagotovljeno odkupno ceno električne energije proizvedene iz bio mase v primerjavi z električno energijo proizvedeno iz bioloških odpadkov;
– kdaj bomo pristopili k izdelavi nove energetske politike v Sloveniji ter k večji izrabi vetrne, geotermalne energije in lesne biomase;
– kdaj bo MKGP izdelala novo strategijo razvoja kmetijstva in podeželja, ali bo v tem dokumentu jasno opredelila odnos RS do pridelave hrane in energije.