Kdaj bo zaskrbelo državne načrtovalce javnih financ?

Vizjak: “Predlagamo omejevanje odhodkov širšega sektorja države.” Poslanke in poslanci na današnji izredni seji obravnavajo predlog zakona o javnofinančni odgovornosti, ki ga je v obravnavo državnemu zboru predložila skupina 27 poslank in poslancev SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V imenu predlagateljev je dopolnilno obrazložitev predloga zakona predstavil mag. Andrej Vizjak.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik, spoštovana ministra, spoštovane kolegice in kolegi. Slovenija se je že pred nekaj časa, sploh pa to postaja izrazito sedaj, znašla v nezavidljivem, da ne rečem kritičnem javnofinančnem položaju. Če spremljamo statistike, torej uradne podatke, o prihodkih tako širšega sektorja države, kot državnega proračuna, o odhodkih državnega proračuna, kakor tudi širšega sektorja države, če pogledamo primanjkljaj, ki ga ustvarjamo že kar nekaj časa, tako javnih financ kot tudi proračuna, če pogledamo bruto ustvarjeno vrednost v državi, ki se meri z BDP, če pogledamo število tistih, ki aktivno so-prispevajo k tej bruto domači vrednosti, torej ustvarjeni vrednosti, zaposlene v gospodarstvu oziroma zaposlene v panogah, ki ustvarjajo vrednost, če pogledamo naraščajoč javni dolg, so podatki zaskrbljujoči.

Lahko bi rekli, če bi bili malo opozicijski, alarmantni. Kakšni so trendi za naprej? Edini svetel podatek, ki smo ga beležili v zadnjem času, je kvartalna rast bruto domačega proizvoda, sicer pa so podatki prav tako slabi in obeti še slabši. Zato smo že nekajkrat v opozicijski Slovenski demokratski stranki predlagali streznjenje državnih načrtovalcev javnih financ glede sedanjosti in glede prihodnosti in zmanjševanje javnofinančnih odhodkov in zavzemanje za naraščanje javnofinančnih prihodkov v prihodnje. Predlagamo razmeroma preprost zakon. Predlagamo omejevanje odhodkov širšega sektorja države po metodologiji ESA 95 v letu 2010 na 36% BDP. Torej, predlagamo vezavo odhodkov širšega sektorja države na ustvarjeno v državi, na procent ustvarjenega v državi, na 46% ustvarjenega v državi.

Predlagamo postopno zmanjševanje vsako leto za eno odstotno točko teh odhodkov merjenih v BDP do leta 2013 na ciljno vrednost 43% BDP. Torej sledimo zelo preprosti logiki, da država veže odhodke širšega sektorja države na ustvarjeno in ne na neko absolutno vrednost, kot to sedaj počne vlada. Problem je tudi v tem, da se vlada ne drži že sprejetih dokumentov, ne drži se izhodne strategije, ne drži se pakta stabilnosti in rasti, ki jih je sprejela v tem letu oziroma v obdobju ne daljšem od enega leta. Namreč, v izhodni strategiji jasno piše, da je ciljan primanjkljaj državnega proračuna 5% BDP v letu 2010, da bo primanjkljaj v letu 2011 minus 3,7% in primanjkljaj v letu 2012 minus 2,7%. Danes lahko beremo v medijih, da je vlada včeraj sprejela državna proračuna, v katerih je opredelila višje primanjkljaje, in sicer približno za eno odstotno točko tako v letu 2011, kot v letu 2012. Vlada sama ne upošteva tistih omejitev, tistih strategij, ki bi stabilizirale javne finance, zato smo ob obravnavi izhodne strategije še kako povedali, da je to pomemben dokument glede ciljev in da je to dodana vrednost v pristopu vlade, da bo torej omejevala in da je jasno postavila cilje.

Torej, predlagamo nek razmislek in neko sporočilo Državnega zbora vladi pri načrtovanju globalnih podatkov v proračunu za prihodnji dve leti, ki bodo javnofinančno vzdržni in bodo Slovenijo pripeljali nazaj v obdobje, ko smo imeli stabilne javne finance.