Kdaj bo država preprečila trgovanje z onesnaženo mivko in peskom?

Najnovejše analize mivke in peska iz Žerjav so pokazale, da je vsebnost kadmija v mivki tudi do 55x višja od mejnih vrednosti. Poslanec SDS Miro Petek je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi z ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja Zgornje Mežiške doline, ki je močno onesnaženo s kadmijem in svincem. Poslanec SDS je poslansko vprašanje naslovil na ministra za okolje in prostor, dr. Roka Žarnića. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je 26. januarja 2011 opravil analize mivke in peska za posipanje, ki ga polnijo v družbi Gradbeni materiali Cestnega podjetja Maribor v Žerjavu. Analize mivke in peska za posipanje, ki ga prebivalci Slovenije v zimskem času uporabljajo tudi za posipanja pred hišami in bloki, kupujejo pa ga lahko tudi v prodajalnah Merkurja po vsej Sloveniji, so pokazale, da tako svinec kot kadmij znatno presegata kritično in mejno vrednost. Slovenci so tako kupovali v trgovinah vreče z mivko, za katero je analiza mariborskega Zavoda za zdravstveno varstvo oziroma njenega Inštituta za varstvo okolja pokazala, da je v mivki 55 mg/kg kadmija v suhi snovi, kar je 55-krat več kot je določena mejna vrednost (1 mg/kg) oziroma skoraj petkrat več od kritične vrednosti (12 mg/kg). Svinca je bilo v mivki 1400 mg/kg v suhi snovi, kar je več kot 16-krat presežena mejna vrednosti (85 mg/kg), kritična vrednost (530 mg/kg) pa je bila skoraj trikrat presežena.

V pesku za posipanje je bila vsebnost kadmija 52 mg/kg v suhi snovi, kar je kar 52-krat več, kritična vrednost pa je bila več kot štirikrat presežena. Vsebnost svinca v pesku za posipanje je bila 770 mg/kg v suhi snovi, kar pomeni devetkrat več od mejne vrednosti, hkrati pa je presežena tudi kritična vrednost, kot jih določa Uredba vlade Republike Slovenije o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96).

To so podatki, ki so najnovejši, vendar pa ne edini, saj se je v preteklosti že nekajkrat  pokazalo, da je ta material preobremenjen s težkimi kovinami. V občini Črna na Koroškem so s tem materialom sanirali makadamske lokalne ceste in s tem raznosili težke kovine tudi v prej ekološko neobremenjeno okolje. Eden od kmetov na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem je zaradi tega izgubil certifikat za ekološko kmetijo. Pri tem je paradoksalno, da država hkrati namenja denar za sanacijo Zgornje Mežiške doline zaradi težkih kovin, hkrati pa se dopušča, da se onesnaženost širi tudi v okolja, kjer prej težkih kovin ni bilo. 

Kljub temu, da naj bi bil ta materiala primeren le za gradnjo, se ga še vedno razvaža in prodaja povsod po Sloveniji. Pred leti je bila okrog mivke iz Žerjava tudi precej odmevna afera z onesnaženostjo peskovnikov v vrtcih in kljub temu, da strokovnjaki pravijo, da je uporaba takšnega materiala lahko zelo sporna z vidika varovanja okolja in zdravja, se tovrstno onesnaženje nadaljuje.

Ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića sprašujem:

1.    Ali je ministrstvo seznanjeno z zadnjimi analizami Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in kako bo ukrepalo glede distribucije materiala, ki vsebuje presežene vrednosti za kadmij in svinec?  

Za odgovor se vam zahvaljujem