Kdaj avtocestna povezava Postojna-Divača-Jelšane?
petek, 29. 4. 2011ZVONKO ČERNAČ: “Hvala lepa. Sicer vidim, da je bil po razporedu pred menoj gospod Posedel iz Zaresa, glede na te prazne stole očitno tudi Zares nekje niha med koalicijo in nekim drugim stanjem, tako da sem vesel, da sem prišel prej na vrsto.
Torej, vprašanje se nekako tudi nanaša na roke, posredno, glede na odsotnost ministra Vlačiča se bom fokusiral predvsem na tisti del, ki zadeva ministra za okolje in prostor, in predvsem na ta konkreten projekt, ki se mu reče avtocestna povezava Postojna-Divača-Jelšane. Drugače pa sem želel postaviti vprašanje širše. Ta državni zbor je pred časom sprejel zakon o soglasju in poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Darsa iz kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini skoraj 300 milijonov evrov. No, in en del tega nacionalnega programa je tudi ta omenjena avtocestna povezava. Iz preglednice, ki smo jo dobili takrat, ko ste ta zakon sprejeli izhaja, da več kot polovica teh sredstev, 153 milijonov, celoten projekt pa je vreden celo 173 milijonov evrov, 173 milijonov evrov je namenjenih za uvedbo sistema elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku. Minister Vlačič je sicer nedavno dejal, da ta sredstva ne bodo šla iz tega zakona, ampak očitno bodo porabljena, kajti Dars je razpis za elektronsko cestninjenje že objavil, 25. 3. je objavljena najava tega razpisa, očitno gre za velik razpis, če je objavljena najava, po kateri bo elektronsko cestninjenje za tovorna vozila urejeno v letu 2012 in za osebna 2014. Skratka, v času ko krvavo primanjkuje denarja za konkretne infrastrukturne projekte, se Slovenija dodatno zadolžuje za izvedbo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku za projekt vreden več kot 150 milijonov evrov, ob tem, da je to popolnoma nepotreben strošek. Sistem vinjet, ki smo ga uvedli v Sloveniji je ustrezen, je do prebivalstva prijazen in ga bi bilo potrebo eventualno nadgraditi, ne pa enormna sredstva porabljati za popolnoma neučinkovite projekte. Sredstva pa bi bilo potrebno nameniti za konkretne projekte, kot je recimo ta avtocestna povezava proti Jelšanam, ki se zadnjih 10 let prenaša iz leta v leto z enakim besedilom, s pikami in vejicami iz enega programa v drugi program. In iz tega razloga je vprašanje, kakšna je časovnica, spoštovani minister za okolje in prostor, kakšna je časovnica glede te avtocestne povezave. Skratka, kdaj lahko Bistričani, predvsem Bistričani, kajti zadeva tangira najbolj prebivalce iz tega okolja, pričakujejo, da se bodo po normalni cestni povezavi pripeljali do Kopra oziroma Ljubljane? Hvala lepa.
DR. ROKO ŽARNIĆ: “Spoštovani. Hvala lepa za vprašanje. Namreč, uvodoma, da povem, datuma vam danes ne morem povedati, iz mojih razlogov. Poglejte, tudi, ko pripravimo po vseh postopkih zadevo do konca se zgodijo civilne iniciative in zadeve se odmaknejo v neskončnost. Tako, da o datumih govoriti je dokaj nehvaležno. Bom pa skušal povedati, kaj se dogaja na tem projektu, tako da bomo vsi lahko znali oceniti, kje je ta projekt in kaj je z njim. Torej, priprava DPN poteka v skladu s programom priprave in ta program se je začel na pobudo ministra za promet izvajati 14. 6. 2005. V predhodni fazi priprave DPN-ja se je opredelil scenarij poteka povezave na obstoječo cesto A1 na odseku med Postojno in Divačo, ter mednarodnim mejnim prehodom Jelšane. Bile so izdelane študije prometno in ekonomsko prometno vrednotenje različic, PNZ, po naročilu Darsa je to študijo dokončal julija 2007 in prostorska razvojna študija, povezave, ki je bila izdelana tudi julija 2007. V vmesnem času, se pravi leta 2007 je MOP, zaradi sprememb v predpisih, ki urejajo pripravo investicijske dokumentacije v sodelovanju z Darsom in Ministrstvom za promet pripravil predlog prenove metodologije za vrednotenje variant v študiji variant, ki je sedaj usklajena z metodologijo za pripravo predinvesticijske zasnove. Se pravi, so se spremenili predpisi in so zadevo nekoliko zavrnili. Oktobra 2010 ste sprejeli zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega prometa v prostor. V skladu s tem je na odseku Postojna-Divače-Jelšane dopolnila pobuda in sicer sestavni del pobude je nabor izvedljivih variant trase, ter dokument identifikacije investicijskega projekta. Predlog izvedljivih variant je že izdelan, na podlagi vseh javno razpoložljivih podatkov in na podlagi prvih usmeritev lokalnih skupnosti oziroma občin. Ministrstvo za promet bo gradivo dopolnilno še z dokumentom identifikacij investicijskega projekta, tega bo posredovalo na naše ministrstvo za dopolnitev pobude, se pravi čakamo na ta del dokumenta. Gradivo bo sočasno tudi gradivo za pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora in mnenja oziroma predlogov javnosti. Ko bodo smernice pridobljene, bodo variante primerjanje študij, variant in predlog najustreznejše variante bo na to razgrnjen in dan na vlado. Na osnovi tega se bodo izdelale podrobnejše strokovne podlage, ki so osnova za pripravo DPN. Nato bo zopet seznanila javnost, poleg pripomb in predlogov v javnosti bodo pridobljena tudi mnenja NUP-ov. Po pridobitvi mnenj bodo rešitve načrtovane z DPN, po potrebi še usklajene. Sklenjeni predlog DPN pa bo nato predlagan vladi v sprejem in vlada bo DPN sprejela, nov postopek. Iz medijev pa že čutimo, da ne bo šlo vse gladko. Namreč seznanili smo se, da je Svet občine Postojna iz časopisov, da je 11. 4., obravnaval stališče do umestitve avtoceste na odseku Postojna – Divača – Jelšane, v katerem naj bi sprejel dva sklepa. Občinski svet Občine Postojna nasprotuje umestitve avtoceste povezave med Jelšane – Divača na območju Občine Postojna. Občinski svet Občine Postojna Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za promet predlaga, da prometno povezavo v smeri Jelšan rešuje z rekonstrukcijo magistralne ceste G1 ter z umestitvijo regionalne obveznice, ki je v prometu razbremenila naselje Rakitnik, Matenja vas in Prestranek. Mi teh sklepov nimamo, ampak to niso edini sklepi, ki bodo na tej dolgi poti verjetno vplivali tudi na sam potek dogodkov. Hvala.”
ZVONKO ČERNAČ: “14. junija 2005 se je začela priprava tega DPN-ja, ste rekli, spoštovani minister, vmes ste pri naštevanju vsega tega, kar je bilo do sedaj storjeno tudi povedali, da so bile študije o umeščanju v prostor zaključene v letu 2007 in sedaj se ponovno delajo študije o umeščanju v prostor. Skratka, skoraj 6 let že traja postopek umeščanja tega koridorja v prostor. V umestnem času so bila že obravnavana in sprejeta številna stališča glede primernosti te lokacije. Enega izmed teh ste omenili, bilo je ponovno ponovljeno v letošnjem letu, sicer pa Ministrstvo za okolje in prostor neznano, da je bilo prvič izpostavljeno že v letu 2007 enako kar se tiče občine Pivka. Prostor na tistem prostoru Pivške doline je neprimeren za umestitev takega koridorja kot ga predstavlja avtocestna povezava in takrat je bila kot najbolj optimalna že sprejeta ena druga varianta, ki ne pomeni tako grobo degradacijo prostora in umešča to povezavo v prostor v skladu z nazivom projekta. Postojna – Divača – Jelšane. Te študije, ki so sedaj v izdelavi se kot kaže izdelujejo z nekim jasnim namenom poskusa umestitve avtocestne povezave v prostor, v katerega po nobenih karakteristik ne sodi, kar pomeni, da bo zaradi tega nasprotovanja, ki ste ga že omenili ponovno podaljšalo konkretno izvedbo tega projekta. Iz tega razloga je nerazumno, da se postopek ne pelje v smeri, ki pomeni najmanjšo degradacijo okolja in ki pomeni tudi optimalno časovnico za umestitev tega odseka v prostor, zato vas sprašujem, ali bo ta avtocestna povezava zgrajena do leta 2020?”DR. ROKO ŽARNIĆ: “Povem, kot sem že rekel, da ne znam odgovoriti ali bo ali ne bo. Enostavnih razlogov kot ste sami povedali in zgodovino bolj poznate kot jaz, ker ste dlje časa v tej zgodbi, očitno je umestitev in kraj, skozi katere je ta cesta potekala zelo problematično, kompleksno. Zato, te zamude, o katerih govorimo so kot vidim, niso zamude, ampak so dolgi roki za zahtevno strokovno delo, na katero pa žal nimam vpliva. Hvala.”
ZVONKO ČERNAČ: “Jaz predlagam, da se na podlagi Poslovnika državnega zbora opravi razprava o tem vprašanju, ki ne zadeva samo ta konkretni projekt, mislim, da gre za širše vprašanje. Vprašanje se nanaša na umeščanje projektov državnega pomena v prostor, na tak način kot smo priča problemom na tem projektu se izpostavljajo tudi na drugih projektih, zakaj. Zato, ker se dvakrat delajo ene in iste študije. Te študije so bile že narejene do leta 2007, bila je izbrana najbolj optimalna varianta, ki nekomu očitno ni bila ustrezna, zato ste šli sedaj ponovno naročati še enkrat vse študije, enake študije, kot so že bile narejene, kar je podaljšalo ta čas vsaj za dve, do tri leta. Na drugi strani, nemogoče je umeščati take projekte v prostor brez, da se upošteva posebnosti okolja in potrebe prebivalstva, ki živi na tem okolju. Način, ki se ga obira pri umeščanju teh projektov v prostor pa oddaljuje realno izvedbo vseh teh investicij, ki pa so nujno potrebne. Skratka, nekaj je v tem postopku narobe. Narobe je to, da se država, v tem konkretnem primeru Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za promet, držita neke birokratske logike, ki je za umestitev konkretnih projektov, ki so državnega pomena, neustrezna. Ponovno smo priča temu, da se na silo uveljavljajo rešitve, ki ne bodo pripeljale do uresničitve, namesto da bi se upoštevalo pristop, ki pomeni na eni strani ustrezno rešitev ob zagotavljanju interesov prebivalstva, ki na tem prostoru živi. In tukaj v tem konkretnem primeru, poglejte, gospod minister, jr tudi študija, ki ni bila sporna v letu 2007 povedala, katera je najoptimalnejša trasa in istočasno je povedala, da povezavo med Pivko in Postojno lahko zagotovi ustrezna magistralna povezava z enim delom v obliki obvoznice. In namesto, da bi se rešitve iskale v tej smeri, se jih ponovno išče po varianti, ki je bila že ničkolikokrat zavrnjena in ki ne bo doživela rešitve. Na drugi strani je treba le povedati, da je Ilirska Bistrica vsak dan bolj dušena s prometom, da ljudje, ki prihajajo v Ljubljano ali Koper iz tiste okolja, očitno niso enakopravni državljani te države, ker imajo neustrezne cestne oziroma nimajo avtocestne povezave in prav lahko se zgodi, da bo Republika Hrvaška v polni meri uveljavila odlok, ki ga je že sprejela in ki govori, da preusmerja vsa tovorna vozila nad 7 in pol ton z mejnega prehoda Starod na Jelšane. To pomeni, da se nam na tistem območju lahko v relativno kratkem času zgodi Gornja Radgona. Verjetno si nihče v Sloveniji te reprize ne želi, zaradi tega pričakujem, da bomo v razpravi slišali kako in na kakšen način je potrebno v bodoče umeščati take objekte v prostor. Na tak, kot ste sami rekli, v enem odgovoru na eno od poslanskih vprašanj, in da traja samo papirologijo šest let, kje je pa še izvedba, gotovo ne.”