Kazalci kažejo, da Pahor Slovenije ne vodi bolje, kot je obljubljal pred volitvami
torek, 14. 12. 2010Veliko je bilo obljub, malo se je naredilo Poslanke in poslanci so na seji državnega zbora postavljali poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je postavil vprašanje Borutu Pahorju.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.JOŽE TANKO: »Hvala lepa. Lep pozdrav! Spoštovani predsednik vlade, minila je polovica vašega mandata, od katerega so vaši podporniki zaradi vaših pompoznih napovedi in obljub veliko pričakovali. Iz velikih besed so nastajale nove, pravzaprav še večje besede in le malo je bilo reformnih dejanj. Še enkrat več se je potrdil pregovor, kdor veliko govori, malo naredi.
V prvi plan vlade prihajajo predvsem take zakonske spremembe, ki ustvarjajo privilegirane skupine, ki po vzoru znamenite avtomobilske nalepke prihajajo do zagotovljenih poslov. Zaradi takšnih rešitev bo prikrajšan državni proračun, ker razne takse ne bodo več prihodek proračuna. Dodatno bodo prikrajšani tudi državljani, ki bodo za pripravo raznih papirjev plačevali bistveno več kot doslej. Na ta način se ustvarjajo in povečujejo nove administrativne ovire in dražijo postopki. Državljanom pa ne zaupate, da bi lahko tudi sami kaj storili zase.
Ukinete nadzorne naloge državnega zbora, s čimer omogočate nebrzdano mešetarjenje z državnim premoženjem, v katerega se vključujeta celo podmladka Rdečih in Oranžnih; TEŠ je eden takih. Nobeden od pomembnih projektov, poimenovali ste jih reforme, še prej modernizacija, pa ne steče po planu. Veliko se napoveduje in podučuje, a vsebine, vrstni redi, načini, pristopi, rešitve, učinki, kvorumi, partnerji, vse to se dnevno spreminja. Nikjer pa ni zaznati sistemskega pristopa, kar kaže, da je vse odvisno od trenutnega razpoloženja vas in vaših ministrov. Pravzaprav nihče ne ve, ne kaj in ne kdaj bo sledilo. Torej, gospod predsednik vlade: Katere reforme so bile in so še na agendi in kdaj jih bomo dočakali? Hvala lepa.«BORUT PAHOR: »Najprej – prav mogoče je, da imate drugačen vtis, do česar imate pravico – sem se v prvem nastopnem govoru in kasneje brzdal dvigovati pričakovanja javnosti glede hitrosti in uspešnosti izhoda Slovenije iz hude krize, v katero smo bili pahnjeni takoj potem, ko smo prevzeli odgovornost za vodenje države. Nikoli nisem prejšnje vlade kot predsednik vlade obtoževal zanjo, ker niso počivali glavni razlogi zanjo v vaših ravnanjih ali ravnanjih prejšnje oblasti, čeprav bi bilo mogoče kakšno stvar storiti prej, ampak to bo mogoče reči tudi za vlado, ki jo jaz vodim, nobena ni popolna. Vendar pa moram kategorično zavrniti trditve, da je ta vlada storila manj, kot sem jaz obljubljal ali dejal na začetku. Povedal sem, da gremo v resno krizo. Niti najbolj črnogledi si niso upali napovedati takih razsežnosti, kot jih je dobila lansko leto. Mi smo to krizo s kratkoročnimi ukrepi premagali. Slovenija se je, tako kot večina drugih držav, iz recesije potegnila. Mi smo znova v sicer nizki, a pozitivni stopnji gospodarske rasti, imamo 7% anketno stopnjo brezposelnosti, kar je ena izmed najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropski uniji. Imamo, in to imate prav, sicer v zadnjih dveh letih povečan tempo dviga javnega dolga v BDP, vendar je ta na polovici povprečja Evropske unije. Velike države, ki so bile marsikomu za vzor pri premagovanju krize, so nad tem povprečjem, celo nad 100% svojega BDP. Slovenija ne. Nisem zadovoljen, da smo v zadnjih dveh letih tako povečali tempo dvigovanja javnega dolga, toda tudi vlada ukrepa za to, da ga bo dolgoročno sanirala. Z rebalansi smo, kolikor je bilo mogoče, umirili primanjkljaj, ki je grozil, da bo zaradi fiskalnih ukrepov – in brez zamere, opozicija je na začetku dostikrat zahtevala od vlade, da intervenira z državnimi sredstvi bolj kot smo mi to storili zaradi, bom rekel mojega prirojenega strahu pred zadolževanjem. In minister Križanič je imel in ima zdaj glavno nalogo, da primanjkljaj spravi pod 5% letos in na 3% Maastrichta v letu 2012, ko, če prej ne bo državni zbor odločil drugače, predamo če boste tako volivci odločili mandat naslednji vladni koaliciji, ki jo bo tudi čakalo zahtevno delo, ker bo okrevanje počasnejše v vseh modernih državah, vključno s Slovenijo. Nas čaka, danes je pod streho vsaj kar se tiče te ravni odločanja, pokojninske reforme. Slišal sem, da ste jo ocenili kot nepotrebno, rad bi vam povedal, dan ne bom kasneje pozabil, na radarju držav, ki so v varni in nevarni coni znotraj Evropske unije se šteje uspešnost izvedbe pokojninskih reform med tremi glavnimi cilji, ki jih zasledujejo kazalci evropske komisije, ko ocenjujejo države ali so v varni ali nevarni coni. Primanjkljaj, rast tudi seveda zaposlenost in javni dolg; pri vseh teh kazalcih smo zdaj vključno s pokojninsko reformo na sigurno varni strani. Ravno prej smo se na kolegiju pogovarjali o tem, kako fokusirati naše razvojne aktivnosti naprej. Verjetno, če bo takšen sklep bomo šli z zdravstveno reformo ali kot imenuje minister Marušič, nadgradnjo zdravstvenega sistema. To bo velik zalogaj, šli bomo v reformo trga dela, šli bomo v modernizacijo javnega sektorja. Da povem zelo jasno, če je prva polovica mandata želela ohraniti socialno povezanost države in za to smo namenili 44% sredstev več kot je bilo prej. Tudi zaradi tega je postal primanjkljaj večji kot bi si želeli, bomo v drugem delu mandata in to smo že začeli delati, danes je bil storjen prvi korak tudi, če ga ne odobravate, mi zanj prevzemamo odgovornost! Da povečamo kratkoročno in dolgoročno konkurenčnost slovenske države. Če in, v kolikor boste postavili dodatna vprašanja vam bom nanje tudi odgovoril s tistim, kar je tukaj zapisano, je bilo in bo storjeno. Rad bi vam samo povedal, da, če kratkoročnih ukrepov izhodne strategije, ki je bolj ali manj že pod streho in prvih velikih reform Slovenija ne bi naredila, se Slovenija ne bi ta hip uvrščala na varni del radarja Evropske unije. Tako pa smo tam trdno zasidrani.«JOŽE TANKO: »Hvala lepa. No, spoštovani predsednik vlade mislim, da je tem vašim besedam težko pritegniti. Včeraj smo slišali resne kritike, tudi iz vaših koalicijskih vrst, ministrica Katarina Kresal je izjavila, da je vlada izgubila razvojni fokus in temu so pritrdile več ali manj vse koalicijske stranke, Zares in tudi DeSUS in tudi vaša poslanska skupina ni imela nič proti temu, da bi imela tu tudi razpravo. Zato te besede, ki ste jih povedali ne zvenijo najbolj verodostojno.Tudi kar zadeva ukrepe ti zagotovo ne stečejo. Na semaforju izhodne strategije imate nekaj prižganih zelenih lučk, vendar med njimi ni reform. Tisto, kar ste imeli za reformo, to je prekladanje premoženja iz Kad-a in Sod-a na agencijo, to ni reforma in to je pravzaprav le projekt, s katerim na razumsko čuden privilegiran način, klientalističen način tudi morda celo koruptiven se zaključuje tranzicija in preprečuje tudi učinkovit nadzor. V četrtek ste dejali, da je celo Zakon o Radioteleviziji reforma, pa vidimo kako se je zgodba končala. Zdaj pa sprašujemo, kdaj bodo te reforme in kaj bo recimo z davčno reformo, s pravosodno reformo, administrativno reformo, kmetijsko in drugimi reformami, ki so napovedane? Te so potrebne za gospodarsko rast, za ustvarjanje novih delovnih mest, za prepotrebni razvoj in preboj in tudi za zapiranje ponikovalnic v katerih izginja javni denar kot na primerov tihih družbah in Talum je ena izmed teh ponikovalnic. Sprašujemo tudi, kdaj bomo dobili fiskalno pravilo, ki omejuje javno porabo glede na ustvarjeno, kot smo pred več kot letom predlagali v SDS, in kar sedaj povzema oziroma priporoča vladi tudi predsednik fiskalnega sveta.«BORUT PAHOR: »Ni res, da je težko voditi vlado v tako zahtevnih pogojih. Res je, da jo je še veliko težje voditi, kolega Tanko, kot si vi mislite. Povsem normalno je, da med 20 mojimi kolegi, med koalicijskimi partnerji, med poslankami in poslanci politične večine obstajajo dvomi, dileme, vprašanja, ne nazadnje gre za to, kako bomo izpeljali državo iz krize, da bo bolj konkurenčna in da bo bolj socialno povezana, ter da bo na koncu, ob koncu te krize umeščena v tisti krog držav, ki bodo najhitreje šle z razvojem naprej. In mu vrednostno seveda temu prostoru tudi pripadamo. In vi moje načrte tukaj poznate. Fiskalno pravilo smo zapisali v koalicijski pogodbi in ga tudi uveljavili. Fiskalni svet dela. Marsikaj od tega je storjenega. Ni res, in to moram še enkrat povedati, če in kolikor prihaja pri predlogih vlade v ta visoki dom do besedil zakonov, kjer bil lahko kdo menil, da se privilegira nek položaj socialen ali drug, potem imate vso možnost in pravico ter tudi dolžnost, da to popravite. Mi tega naklepno ne počnemo. Mi nismo tukaj izvoljeni zato, da bi služili interesom ene skupine, ne generacijske, ne socialne, nobeni eliti, ampak da bi poskušali, in samo to lahko legitimira naša dejanja, vodili politiko v skupno dobro. Ne delamo vsega perfektno, to sem že večkrat povedal. Toda nihče danes tega ne dela perfektno, ker še nobena država ni patentirala recepta za izhod iz krize. Mi smo se iz recesije povlekli. Povedal sem kakšne namere imamo. In jaz pozdravljam diskusijo med kolegicami, sem jo vedno tudi, ko nisem vodil vlade, ampak sem vodil opozicijsko stranko, da se javno, glasno diskutira dileme, ki so dileme naše skupne prihodnosti, tudi vaše. In bi rad nekaj rekel. Prej sem slišal, da opozicijske stranke niso bile vabljene k tako pomembni zadevi kot je pokojninska reforma. Brez zamere, vprašajte predsednika vaše stranke. Moj predlog je bil, da se sestaneva, vendar je bilo zame nesprejemljivo in bo vedno nesprejemljivo, da je pogoj za tak sestanek ravnanje vlade in politične večine v parlamentu, tako kot on zahteva pri neki povsem drugi stvari. To ne sodi v neko kulturo, o kateri je bilo toliko govora z vaše strani prej. Še vedno je naša pripravljenost za skupno sodelovanje pri zdravstveni reformi, trgu dela, pri vsem, samo dajmo se osredotočiti na te reforme, ne na druge odločitve, za katere mi prevzemamo vso odgovornost.«JOŽE TANKO: »Hvala lepa. Nismo izvedeli kdaj bo vlada predlagala kakšno reformo. In tudi gospod predsednik vlade, fiskalno pravilo, ki ga zagovarja tudi vaš fiskalni svet je drugačno od tistega, ki ga ima vlada v svojih aktih, in ki ga upošteva pri pripravi proračuna. Mimogrede, tudi kazalci o katerih govorite, kot je na primer primanjkljaj, javni dolg, ali pa nezaposlenost so v bistvu skoraj sto odstotkov višji, kot na začetku vašega mandata. Poglejte, res. Primanjkljaj je bil prej, veste koliko, sedaj je čez 5%, javni dolg je bil prej 21%, sedaj je čez 40%, nezaposlenost je bila prej okoli 60.000, je sedaj čez 100.000, in to so dejstva in podatki. Gospod predsednik vlade, vi ste dejali na začetku svojega mandata, in tudi v kampanji, da je Slovenijo mogoče voditi bolje. Vendar kazalci kažejo, da to ni res in ne drži. Očitno je temeljno sporočilo tega dela vašega mandata, da krepko zaostajamo z gospodarsko rastjo tako naših najpomembnejših gospodarskih partneric kot sta recimo Nemčija ali Avstrija in tudi naših konkurentk, kot so recimo Poljska ali Češka, res. In to kaže, da so bili odzivi vlade v tem obdobju slabi, da reformnih ukrepov, ki bi bili prilagojeni razmeram časa in pa tudi potrebam, niso bili na ravni močne evropske konkurence. Teh tako imenovanih reformnih ukrepov enostavno ni. In mi bi radi nedvoumno sporočilo o tem ali imate kot predsednik vlade zadosti vizije, senzibilnosti in moči, da boste povezali konce te vladne razpršene koalicije. In zato tudi predlagamo, da podprete našo zahtevo za razpravo o vašem odgovoru in to pravimo tudi razpravo o teh reformnih ukrepih, ki naj bi po vašem sledili. Hvala lepa.«
V prvi plan vlade prihajajo predvsem take zakonske spremembe, ki ustvarjajo privilegirane skupine, ki po vzoru znamenite avtomobilske nalepke prihajajo do zagotovljenih poslov. Zaradi takšnih rešitev bo prikrajšan državni proračun, ker razne takse ne bodo več prihodek proračuna. Dodatno bodo prikrajšani tudi državljani, ki bodo za pripravo raznih papirjev plačevali bistveno več kot doslej. Na ta način se ustvarjajo in povečujejo nove administrativne ovire in dražijo postopki. Državljanom pa ne zaupate, da bi lahko tudi sami kaj storili zase.
Ukinete nadzorne naloge državnega zbora, s čimer omogočate nebrzdano mešetarjenje z državnim premoženjem, v katerega se vključujeta celo podmladka Rdečih in Oranžnih; TEŠ je eden takih. Nobeden od pomembnih projektov, poimenovali ste jih reforme, še prej modernizacija, pa ne steče po planu. Veliko se napoveduje in podučuje, a vsebine, vrstni redi, načini, pristopi, rešitve, učinki, kvorumi, partnerji, vse to se dnevno spreminja. Nikjer pa ni zaznati sistemskega pristopa, kar kaže, da je vse odvisno od trenutnega razpoloženja vas in vaših ministrov. Pravzaprav nihče ne ve, ne kaj in ne kdaj bo sledilo. Torej, gospod predsednik vlade: Katere reforme so bile in so še na agendi in kdaj jih bomo dočakali? Hvala lepa.«BORUT PAHOR: »Najprej – prav mogoče je, da imate drugačen vtis, do česar imate pravico – sem se v prvem nastopnem govoru in kasneje brzdal dvigovati pričakovanja javnosti glede hitrosti in uspešnosti izhoda Slovenije iz hude krize, v katero smo bili pahnjeni takoj potem, ko smo prevzeli odgovornost za vodenje države. Nikoli nisem prejšnje vlade kot predsednik vlade obtoževal zanjo, ker niso počivali glavni razlogi zanjo v vaših ravnanjih ali ravnanjih prejšnje oblasti, čeprav bi bilo mogoče kakšno stvar storiti prej, ampak to bo mogoče reči tudi za vlado, ki jo jaz vodim, nobena ni popolna. Vendar pa moram kategorično zavrniti trditve, da je ta vlada storila manj, kot sem jaz obljubljal ali dejal na začetku. Povedal sem, da gremo v resno krizo. Niti najbolj črnogledi si niso upali napovedati takih razsežnosti, kot jih je dobila lansko leto. Mi smo to krizo s kratkoročnimi ukrepi premagali. Slovenija se je, tako kot večina drugih držav, iz recesije potegnila. Mi smo znova v sicer nizki, a pozitivni stopnji gospodarske rasti, imamo 7% anketno stopnjo brezposelnosti, kar je ena izmed najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropski uniji. Imamo, in to imate prav, sicer v zadnjih dveh letih povečan tempo dviga javnega dolga v BDP, vendar je ta na polovici povprečja Evropske unije. Velike države, ki so bile marsikomu za vzor pri premagovanju krize, so nad tem povprečjem, celo nad 100% svojega BDP. Slovenija ne. Nisem zadovoljen, da smo v zadnjih dveh letih tako povečali tempo dvigovanja javnega dolga, toda tudi vlada ukrepa za to, da ga bo dolgoročno sanirala. Z rebalansi smo, kolikor je bilo mogoče, umirili primanjkljaj, ki je grozil, da bo zaradi fiskalnih ukrepov – in brez zamere, opozicija je na začetku dostikrat zahtevala od vlade, da intervenira z državnimi sredstvi bolj kot smo mi to storili zaradi, bom rekel mojega prirojenega strahu pred zadolževanjem. In minister Križanič je imel in ima zdaj glavno nalogo, da primanjkljaj spravi pod 5% letos in na 3% Maastrichta v letu 2012, ko, če prej ne bo državni zbor odločil drugače, predamo če boste tako volivci odločili mandat naslednji vladni koaliciji, ki jo bo tudi čakalo zahtevno delo, ker bo okrevanje počasnejše v vseh modernih državah, vključno s Slovenijo. Nas čaka, danes je pod streho vsaj kar se tiče te ravni odločanja, pokojninske reforme. Slišal sem, da ste jo ocenili kot nepotrebno, rad bi vam povedal, dan ne bom kasneje pozabil, na radarju držav, ki so v varni in nevarni coni znotraj Evropske unije se šteje uspešnost izvedbe pokojninskih reform med tremi glavnimi cilji, ki jih zasledujejo kazalci evropske komisije, ko ocenjujejo države ali so v varni ali nevarni coni. Primanjkljaj, rast tudi seveda zaposlenost in javni dolg; pri vseh teh kazalcih smo zdaj vključno s pokojninsko reformo na sigurno varni strani. Ravno prej smo se na kolegiju pogovarjali o tem, kako fokusirati naše razvojne aktivnosti naprej. Verjetno, če bo takšen sklep bomo šli z zdravstveno reformo ali kot imenuje minister Marušič, nadgradnjo zdravstvenega sistema. To bo velik zalogaj, šli bomo v reformo trga dela, šli bomo v modernizacijo javnega sektorja. Da povem zelo jasno, če je prva polovica mandata želela ohraniti socialno povezanost države in za to smo namenili 44% sredstev več kot je bilo prej. Tudi zaradi tega je postal primanjkljaj večji kot bi si želeli, bomo v drugem delu mandata in to smo že začeli delati, danes je bil storjen prvi korak tudi, če ga ne odobravate, mi zanj prevzemamo odgovornost! Da povečamo kratkoročno in dolgoročno konkurenčnost slovenske države. Če in, v kolikor boste postavili dodatna vprašanja vam bom nanje tudi odgovoril s tistim, kar je tukaj zapisano, je bilo in bo storjeno. Rad bi vam samo povedal, da, če kratkoročnih ukrepov izhodne strategije, ki je bolj ali manj že pod streho in prvih velikih reform Slovenija ne bi naredila, se Slovenija ne bi ta hip uvrščala na varni del radarja Evropske unije. Tako pa smo tam trdno zasidrani.«JOŽE TANKO: »Hvala lepa. No, spoštovani predsednik vlade mislim, da je tem vašim besedam težko pritegniti. Včeraj smo slišali resne kritike, tudi iz vaših koalicijskih vrst, ministrica Katarina Kresal je izjavila, da je vlada izgubila razvojni fokus in temu so pritrdile več ali manj vse koalicijske stranke, Zares in tudi DeSUS in tudi vaša poslanska skupina ni imela nič proti temu, da bi imela tu tudi razpravo. Zato te besede, ki ste jih povedali ne zvenijo najbolj verodostojno.Tudi kar zadeva ukrepe ti zagotovo ne stečejo. Na semaforju izhodne strategije imate nekaj prižganih zelenih lučk, vendar med njimi ni reform. Tisto, kar ste imeli za reformo, to je prekladanje premoženja iz Kad-a in Sod-a na agencijo, to ni reforma in to je pravzaprav le projekt, s katerim na razumsko čuden privilegiran način, klientalističen način tudi morda celo koruptiven se zaključuje tranzicija in preprečuje tudi učinkovit nadzor. V četrtek ste dejali, da je celo Zakon o Radioteleviziji reforma, pa vidimo kako se je zgodba končala. Zdaj pa sprašujemo, kdaj bodo te reforme in kaj bo recimo z davčno reformo, s pravosodno reformo, administrativno reformo, kmetijsko in drugimi reformami, ki so napovedane? Te so potrebne za gospodarsko rast, za ustvarjanje novih delovnih mest, za prepotrebni razvoj in preboj in tudi za zapiranje ponikovalnic v katerih izginja javni denar kot na primerov tihih družbah in Talum je ena izmed teh ponikovalnic. Sprašujemo tudi, kdaj bomo dobili fiskalno pravilo, ki omejuje javno porabo glede na ustvarjeno, kot smo pred več kot letom predlagali v SDS, in kar sedaj povzema oziroma priporoča vladi tudi predsednik fiskalnega sveta.«BORUT PAHOR: »Ni res, da je težko voditi vlado v tako zahtevnih pogojih. Res je, da jo je še veliko težje voditi, kolega Tanko, kot si vi mislite. Povsem normalno je, da med 20 mojimi kolegi, med koalicijskimi partnerji, med poslankami in poslanci politične večine obstajajo dvomi, dileme, vprašanja, ne nazadnje gre za to, kako bomo izpeljali državo iz krize, da bo bolj konkurenčna in da bo bolj socialno povezana, ter da bo na koncu, ob koncu te krize umeščena v tisti krog držav, ki bodo najhitreje šle z razvojem naprej. In mu vrednostno seveda temu prostoru tudi pripadamo. In vi moje načrte tukaj poznate. Fiskalno pravilo smo zapisali v koalicijski pogodbi in ga tudi uveljavili. Fiskalni svet dela. Marsikaj od tega je storjenega. Ni res, in to moram še enkrat povedati, če in kolikor prihaja pri predlogih vlade v ta visoki dom do besedil zakonov, kjer bil lahko kdo menil, da se privilegira nek položaj socialen ali drug, potem imate vso možnost in pravico ter tudi dolžnost, da to popravite. Mi tega naklepno ne počnemo. Mi nismo tukaj izvoljeni zato, da bi služili interesom ene skupine, ne generacijske, ne socialne, nobeni eliti, ampak da bi poskušali, in samo to lahko legitimira naša dejanja, vodili politiko v skupno dobro. Ne delamo vsega perfektno, to sem že večkrat povedal. Toda nihče danes tega ne dela perfektno, ker še nobena država ni patentirala recepta za izhod iz krize. Mi smo se iz recesije povlekli. Povedal sem kakšne namere imamo. In jaz pozdravljam diskusijo med kolegicami, sem jo vedno tudi, ko nisem vodil vlade, ampak sem vodil opozicijsko stranko, da se javno, glasno diskutira dileme, ki so dileme naše skupne prihodnosti, tudi vaše. In bi rad nekaj rekel. Prej sem slišal, da opozicijske stranke niso bile vabljene k tako pomembni zadevi kot je pokojninska reforma. Brez zamere, vprašajte predsednika vaše stranke. Moj predlog je bil, da se sestaneva, vendar je bilo zame nesprejemljivo in bo vedno nesprejemljivo, da je pogoj za tak sestanek ravnanje vlade in politične večine v parlamentu, tako kot on zahteva pri neki povsem drugi stvari. To ne sodi v neko kulturo, o kateri je bilo toliko govora z vaše strani prej. Še vedno je naša pripravljenost za skupno sodelovanje pri zdravstveni reformi, trgu dela, pri vsem, samo dajmo se osredotočiti na te reforme, ne na druge odločitve, za katere mi prevzemamo vso odgovornost.«JOŽE TANKO: »Hvala lepa. Nismo izvedeli kdaj bo vlada predlagala kakšno reformo. In tudi gospod predsednik vlade, fiskalno pravilo, ki ga zagovarja tudi vaš fiskalni svet je drugačno od tistega, ki ga ima vlada v svojih aktih, in ki ga upošteva pri pripravi proračuna. Mimogrede, tudi kazalci o katerih govorite, kot je na primer primanjkljaj, javni dolg, ali pa nezaposlenost so v bistvu skoraj sto odstotkov višji, kot na začetku vašega mandata. Poglejte, res. Primanjkljaj je bil prej, veste koliko, sedaj je čez 5%, javni dolg je bil prej 21%, sedaj je čez 40%, nezaposlenost je bila prej okoli 60.000, je sedaj čez 100.000, in to so dejstva in podatki. Gospod predsednik vlade, vi ste dejali na začetku svojega mandata, in tudi v kampanji, da je Slovenijo mogoče voditi bolje. Vendar kazalci kažejo, da to ni res in ne drži. Očitno je temeljno sporočilo tega dela vašega mandata, da krepko zaostajamo z gospodarsko rastjo tako naših najpomembnejših gospodarskih partneric kot sta recimo Nemčija ali Avstrija in tudi naših konkurentk, kot so recimo Poljska ali Češka, res. In to kaže, da so bili odzivi vlade v tem obdobju slabi, da reformnih ukrepov, ki bi bili prilagojeni razmeram časa in pa tudi potrebam, niso bili na ravni močne evropske konkurence. Teh tako imenovanih reformnih ukrepov enostavno ni. In mi bi radi nedvoumno sporočilo o tem ali imate kot predsednik vlade zadosti vizije, senzibilnosti in moči, da boste povezali konce te vladne razpršene koalicije. In zato tudi predlagamo, da podprete našo zahtevo za razpravo o vašem odgovoru in to pravimo tudi razpravo o teh reformnih ukrepih, ki naj bi po vašem sledili. Hvala lepa.«