Na 30. redni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali poročilu o poteku in ugotovitvah odgovornosti nosilcev javnih funkcij na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom ter o razlogih za nedokončano parlamentarno preiskavo. Poročilo je predstavila predsednica preiskovalne komisije mag. Karmen Furman.
Celotna predstavitev poročila v nadaljevanju.
Predstavitev dela, ki ga je opravila parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medinsko opremo in zdravstvenim materialom bom pričela z navedbami ene od zaslišanih prič. Citiram: »Očitno smo taka država, kjer so stvari možne. Torej, če so se gradbinci malodane pred televizijskimi kamerami dogovarjali kdo bo kje gradil, kaj pa je to drugega kot kartelni dogovor. Zakaj pa mislite, da se v zdravstvu taki kartelni dogovori ne bi dogajali v manjšem obsegu v neki gostilni.« Konec citata. Te navedbe jasno pokažejo stanje, ki smo mu bili priča člani komisije o preiskavi slovenskih bolnišnic na področju javnega naročanja v obdobju med 1. 1. 2007 in 21. 12. 2018. Slednje pomeni, da se pri javnem naročanju v preiskovanih bolnišnicah ni zasledovalo načel, ki jih določa zakon o javnem naročanju, torej načelo gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparenti, sorazmernosti in enakopravne obravnave ponudnikov, ampak je načeloma veljal dogovor med dobavitelji in ustanovami kdo bo kakšen posel v katerem izmed bolnišnic dobil. Zato je bila predlagana in sprejeta sprememba zakona o javnem naročanju, s katerim se tovrstne prakse naj ne bi več ponavljale, nujno potrebna.
Komisija je drugem delu preiskave, pri kateri smo se ukvarjali s področjem nabave in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom v slovenskih bolnišnicah, pregledala številno gradivo, opravila veliko analiz ter zaslišanj prič. Vseh izsledkov do katerih smo prišli zaradi pomanjkanja časa, ko se trenutni mandat izteka, javnosti žal ne bo mogoče predstaviti. Prepričani smo, da zato v okviru predmetne preiskave ostalo še veliko odprtih zadev primernih za nadaljnje delo. Komisija je Državnemu zboru že predstavila vmesno poročilo, ki je podrobno predstavilo dogajanje na področju nabave in upravljanja z medicinsko opremo v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica. Današnje poročilo komisije pa zajema tudi ugotovitve stanja na področju javnih naročil v Ortopedski bolnišnici Valdoltra ter primerjavo praks na področju nabave in upravljanja z medicinsko opremo ter zdravstvenim materialom v slovenskih bolnišnicah. Izsledki preiskave, ki jih je komisija prikazala na področju nabave in upravljanja z medicinsko opremo v bolnišnici Nova Gorica, so bili dovolj trdna podlaga, da je lahko komisija predlagala spremembe Zakona o javnem naročanju, ki so jih podprli tudi poslanci in poslanke. V poročilu, ki ga imate danes pred seboj in povzema ugotovitve preiskave nabav v ortopedski bolnišnici Valdoltra, smo prišli do zelo podobnih ugotovitev kot v primeru preiskave javnih naročil v bolnišnici Nova Gorica. Slednje zato podkrepi dejstvo, da so bile naše predlagane spremembe zakonodaje na tem področju povsem upravičene, pri čemer pa upamo, da bodo tudi učinkovite, kot smo si zastavili. V kolikor boste podprli današnji sklep komisije, bomo to skozi čas lahko tudi dejansko ugotovili.
V poročilu, ki ga imate danes pred sabo, je komisija tako pokazala, kako je tudi v primeru ortopedske bolnišnice Valdoltra prihajalo do preferiranja posameznih dobaviteljev ortopedskega medicinskega materiala, medtem ko so bile v primeru Nove Gorice strokovne zahteve napisane oziroma celo prepisane iz kataloga proizvajalca Lime in so vsebovale kataloške številke, kar je bilo v prid dobavitelju podjetju Primsell. V primeru ortopedske bolnišnice Valdoltra smo se srečevali s prakso, da so bile strokovne zahteve v primeru nakupa ortopedskega materiala pisane zelo podrobno ali celo prepisane iz katalogov, s katerimi pa je razpolagalo podjetje Mark Medical. Zaradi teh navedenih dejstev se je dogajalo, da so bili ostali ponudniki, ki so bili praviloma cenejši, zaradi domnevno neustreznih ponudb zavrnjeni in tako izločeni iz postopka. Na tem mestu naj poudarim, da analize, ki so bile opravljene, za nadaljnje delo nakazujejo, da je bila to stalna praksa v slovenskih bolnišnicah, kar smo izpostavili tudi v zaključnih sklepnih ugotovitvah danes obravnavanega poročila.
Tako kot pri vmesnem poročilu za bolnišnico v Novi Gorici moramo tudi v tem primeru izpostaviti težavo pri izvedbi javnih naročil. Določeni zdravniki so tovrstnim praksam nasprotovali in zahtevali korigiranje javnih naročil, saj so bili prepričani, da gre za preferiranje posameznih ponudnikov. Takšna praksa je pripeljala do zamud pri izvedbah javnih naročil, hkrati pa tudi preplačil vrednosti javnih naročil, ki so bile določene s sklepi o pričetku javnega naročila. V tem delu komisija ne more mimo vodij bolnišničnih lekarn, ki so imele v postopkih javnih naročil sicer v nasprotju z veljavno zakonodajo odločilno vlogo, in direktorjev bolnišnic, ki so takšna ravnanja odobravali.
Pri sklepih o pričetku javnih naročil je bilo v obeh analiziranih bolnišnicah mogoče zaznati dejstvo, da so bili okvirni sporazumi, ki so jih bolnišnice podpisovale z izbranimi dobavitelji, po posameznih primerih višje kot je bila določena vrednost s sklepom. Za takšno prakso so odgovorni direktorji bolnišnic, saj so bili na tovrstne sporne prakse v preteklosti že večkrat opozorjeni in so dopustili, da se nadaljujejo. Predhodno predstavljena praksa je tako posledično pripeljala do dveh ugotovitev, ki jih je komisija skozi svoje delo predstavila v poročilih.
In sicer prvič, da smo bili v slovenskih bolnišnicah priča popolnoma različnim cenam za enak medicinski material. Tukaj je potrebno povedati, da so pridobljene cene temeljile na medicinskem materialu z enakimi kataloškimi številkami. Tako smo skozi svoje delo prišli do zaključkov, da je bolnišnica denimo v Novi Gorici za enak medicinski material plačala 75 % več kot bolnišnica v Valdoltri, ker je bil vmes posrednik. Ni pa to edino odstopanje v ceni. Komisija je ugotovila, da so ponudniki cene prilagajali tudi glede na velikost bolnišnice oziroma njihovega operacijskega programa. Tako so denimo v Valdoltri, ki je specializirana ortopedska bolnišnica, za enak medicinski material plačali 63 % manj kot v Brežicah, kjer ortopedijo opravljajo v manjšem obsegu, šlo je pa za istega dobavitelja, tj. podjetje Lima. Na podlagi izračunov komisije bi lahko bolnišnica Nova Gorica v primeru, da bi za kolčne proteze plačevala enako ceno kot v bolnišnici Valdoltri, v devetih letih privarčevala toliko, da bi pokrila enoletno izgubo, ki jo je bolnišnica pridelala denimo v letu 2012.
Kot drugo ugotovitev pa je potrebno izpostaviti prevladujoč položaj posameznih dobaviteljev. Tako je denimo v Novi Gorici imelo podjetje Primsell večinski delež dobave ortopedskega medicinskega materiala, v bolnišnici Valdoltra pa podjetje Mark Medical. Mark Medical je denimo v primeru bolnišnice Valdoltra dosegel tržni delež v obsegu od 49 do 53 % glede na posamezno leto, ostali zbrani ponudniki pa v povprečju zgolj 7 %. Prevladujoč položaj pri dobavi medicinske opreme v slovenskih bolnišnicah nismo zaznali samo v primeru ortopedskega medicinskega materiala ampak tudi na splošno. Tako je komisija prišla do ugotovitev, da je denimo v bolnišnici Nova Gorica imelo podjetje GOPHARM izrazit prevladujoč položaj oziroma je v bolnišnico dobavljalo za 10 do tudi 40 % več medicinske opreme kot v drugo primerljivo bolnišnico Izola. Po navedbah prič naj bi bilo to zaradi same logistike, a komisija pri tem ni mogla mimo dejstva, da sta bili v bolnišnici zaposleni mama in sestra direktorica tega podjetja. Po ugotovitvah komisije sta omenjeni osebi podpisovale dokumenta na podlagi katerih je podjetje GoFarm medicinski material dobavljalo v bolnišnico. V tem primeru gre za očiten sum na konflikt interesov. V primeru bolnišnice Valdoltra je komisija ugotovila prevladujoč položaj pri dobavi medicinske opreme in medicinskega materiala podjetja Mark Medical. To podjetje je bolnišnici v obdobju za katerega preiskavo je bila naša komisija pristojna, dobavilo več medicinskega materiala kot drugi in tretji največji dobavitelj skupaj.
Pri predstavitvi dela, ki ga je opravila komisija, se vsekakor ne moremo izogniti dejstvu, da v primeru javnih naročil v slovenskih bolnišnicah je prihajalo do velikih preplačil vrednosti javnega naročila glede na predpisane vrednosti okvirnih sporazumov. Komisija je tako na primeru obeh preiskovanih bolnišnic ugotovila, da je prihajalo do velikih prekoračitev vrednosti okvirnih sporazumov. V primeru bolnišnice Valdoltra smo zato pri dveh javnih naročilih za skupno obdobje štirih letu ugotovili za približno 4,5 milijona evrov preplačil. Tukaj je potrebno izpostaviti, da nekatere analize, ki so bile opravljene za morebitno nadaljnje delo nakazuje na takšno prakso tudi pri ostalih slovenskih bolnišnicah in to ne zgolj na področju ortopedskega medicinskega materiala. Tako lahko hitro opazimo koliko milijonov bi se lahko s transparentnimi javnimi naročili tudi privarčevalo.
Vsekakor pa pri današnji obravnavi poročila ne moremo mimo ugotovitev, da so slovenske bolnišnice v primeru javnih naročil podpisovale anekse o podaljšanju pogodb v okvirnem sporazumu kljub temu, da tega sklepa o pričetku javnega naročila niso dopuščali. Ti sklenjeni aneksi so bili tudi brez vrednosti količin, kar pomeni, da je prihajalo do nenadzorovane dobave ortopedskega medicinskega materiala v bolnišnice. Vse naštete anomalije kažejo, da je v slovenskih bolnišnicah prihajalo do sistemskega kršenja 9. člena ZN2 in 7. člena ZN3, ki govorita o načelu enakopravne obravnave ponudnikov. 91. člena ZN3, ki govori o preprečevanju nasprotja interesov 48. člena ZN2, ki govori o merilih za izbiro ponudnikov, 95. člena ZN3, ki govori o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila med njihovo vrednostjo. Poleg tega pa smo zaznali tudi kršenje Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in to 37. člena, ki govori o dolžnosti izogibanja vse nasprotju interesov.
Zaradi vsega naštetega lahko kot predsednica preiskovalne komisije danes potrdim, da se je skozi naše delo za več kot nujno izkazalo sprejetje predlaganih sprememb zakonodaje na področju javnega naročanja v slovenskih bolnišnicah. Želimo pa, da zakonodajno telo v nadaljevanju spremlja, kako bodo te sprejete spremembe zakonodaje v praksi tudi učinkovale. V poročilih komisije zato predlagam sklep, da se o dosežkih sprejete zakonodaje čez leto in pol poroča matičnemu odboru Državnega zbora.
In še čisto na koncu mi dovolite, da svojo zahvalo izrečem tudi vsem članom komisije. Vesela sem, da naše delo ni zaznamovalo politično preigravanje, ampak konstruktivno delovanje in sodelovanje vseh članov komisije v luči izboljšanja stanja na področju nabav in opravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom ter s tem transparentne porabe javnih sredstev.
