Kandidat za ministra za infrastrukturo bo ponovno potegnil ročno zavoro na Muri, kot je to naredila Šarčeva vlada in na pol zategnil tudi ročno zavoro pri Srednji Savi pri uporabi hidroenergije.
Na seji Odbora infrastrukturo, okolje in prostor se je predstavil kandidat za ministra za infrastrukturo Bojan Kumer. Na infrastrukturnem ministrstvu je delal že dvakrat kot državni sekretar. Kumra je kot ustreznega kandidata za ministra podprlo devet članov odbora, pet jih je bilo proti. Nova vlada namerava sicer ta resor razdeliti na dva dela, na ministrstvo za infrastrukturo ter na ministrstvo za podnebje in energijo. Kumer bo tako vodenje infrastrukturnega ministrstva prevzel le do reorganizacije vlade po novem predlogu zakona o vladi.
V svoji predstavitvi je omenil »zeleni prehod«, kot je tudi poimenoval svojo predstavitev. V predstavitvi je Kumer povedal, da verjame, da je prihodnost zelenega prehoda v trajnostnem pristopu pri mobilnosti blaga in storitev. opozoril na železnice in javno železniško infrastrukturo, saj verjame, da je tukaj potencial Slovenije. Spodbuditi želi gradnje, obnove in nadgradnje javne železniške infrastrukture ter povečati povezljivost železniškega omrežja do sosednjih držav, med mesti in različnimi gospodarskimi sektorji. Ključne in pomembne so naložbe in v drugem naložbenem ciklu bi želel nadgraditi obstoječe proge za krajše potovalne čase potniških vlakov. V železniškem sektorju vidi razvojne možnosti in priložnost za gospodarstvo ter skupnost. Na področju cestne in prometne infrastrukture bo poudarek na prometni varnosti in trajnosti. Kot prioriteto cestnega prometa je poudaril gradnjo kolesarskih stez in rumenih pasov za javni potniški promet ter zagotovitev ustrezne in stabilne ravni obnavljanja cestne infrastrukture. Želi zagotoviti dokončanje začetih naložb na državni cestni infrastrukturi. Velik poudarek bo dal na energetsko učinkovitost. Kot tri stebre svojega ministrskega delovanja je naštel spodbujanje naložb v obnovljive energetske vire, blažitev energetske draginje in ureditev zdravih temeljev za pravičen prehod iz fosilnih energentov na obnovljive vire energije. Energetsko draginjo nameravajo na ministrstvu v njegovem mandatu blažiti s ciljno naravnanimi ukrepi. Pomagati nameravajo tistim posameznikom, ki so zaradi socialnega statusa najbolj prizadeti, in tistim podjetjem, ki odgovorno prispevajo k razvoju. Po potrebi bodo regulirali cene za vse ranljive odjemalce, pomagali kmetom, in tarčno pomagali gospodarstvu. Omenil je tudi ureditev zasilne oskrbe na področju plina. Glede novega bloka jedrske elektrarne je v odgovoru na vprašanja članov odbora Kumer dejal, da bi pri tako veliki naložbi treba preveriti mnenje ljudi, in tega sam ne bo ignoriral. Prav tako bo potrebnih več podatkov, v koalicijski pogodbi pa imajo zapisano tehnologijo malih reaktorjev, ki po njegovih besedah obetajo. Podpira pa dejstvo, da se je samo umeščanje v prostor že začelo, saj gre "za zamuden proces". Napovedal je tudi ustanovitev Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, saj želi, da se vozni redi uskladijo, da se spodbuja uporaba do okolja prijaznejših prevoznih sredstev.
Danijel Krivec je uvidoma dejal, da je vesel, da je kandidat za ministra v svoji predstavitvi omenil, kaj vse se je v zadnjih letih že naredilo na področju posodobitve železniške in cestne infrastrukture, pa gradnjo 2. tira, tunela Karavanke ipd. Dodal je, da imamo nezadosten pogled pri železniški infrastrukturi, saj kandidat ni dovolj jasno omenil področja povezovanja železniške infrastrukture med mesti, kajti v Sloveniji so razdalje med mesti sorazmerno majhne in je tudi ekonomičnost tega prehoda sorazmerno majhna. Zanimalo ga je predvsem, kaj bo kandidat za ministra naredil z elektrifikacijo železniških prog, če se bomo končno premaknili iz napetostnega nivoja na moderni napetostni nivo, ki ga že uporabljajo vse sosednje države Slovenije. Krivec se je dotaknil tudi področja letališč; zanimalo ga je, kaj bo ministrstvo naredilo pri manjših letališčih, ki so po mnenju Kriva pomembna tudi s stališča zaščite in reševanja. Omenil je, da imamo pri kolesarskih povezavah kar nekaj ovir, tako z vidika financiranja, kakor tudi z vidika togosti v smislu, da Slovenija ni samo ravnina in je včasih zelo težko narediti kolesarske povezave vzporedno s cestami. Torej, kako bo kandidat za ministra reševal to problematiko prilagoditve z ozkimi dolinami.
V nadaljevanju razprave je Krivec spregovoril o razogljičenju prometa, ki ga je kandidat za ministra v svoji predstavitvi omenjal. Po mnenju Krivca namreč hitre polnilne infrastrukture zaenkrat po Sloveniji še ne delujejo, še več, »ne delujejo tudi nikjer drugod po svetu. To je še vse v povojih. Zadeva je tudi precej finančno potrošna v smislu posodobitve električnega omrežja, ki te hitre polnilnice zagotavlja,» je dodal Krivec.
.@KDanijel: Pri razogljičenju prometa in hitrih polnilnih postajah moramo vedeti, da zadeva še ne funkcionira ne pri nas ne drugod po svetu. Je pa ta stvar zelo finančno potrošna v smislu posodobitve električnega omrežja, ki zagotavlja te hitre polnilnice. #infrastruktura pic.twitter.com/SqlJuHJ6uj
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 31, 2022
Na področju energetike je bil Krivec po predstavitvi kandidata za ministra precej skeptičen, kajti ob kandidatovi omembi pri spodbujanju investicij v obnovljive vire je ta govoril o fotovoltaiki in vetrni energiji. »Vsi vemo, da je pri fotovoltaiki v 95 % ta uvoz iz Kitajske, ki pa je zelo nepredvidljiva oz. je nepredvidljiv kitajski trg, naši so samo usmerjevalniki oz. regulacija. Pri vetrni energiji pa tudi nimamo proizvajalca in je vse to kupljeno nekje druge, torej gre ves investicijski potencial v tujino,« je dejal Krivec. Kritičen je bil tudi, ker kandidat za ministra ni nikjer zasledil uporabe našega potenciala, ki ga imamo v Sloveniji na področju hidroenergije. »V primerjavi s sosednjimi državami imamo v Sloveniji še od 20-25 % neizkoriščene vodne energije, kjer pa so nenazadnje tehnologija, znanje in vsi resursi znotraj naše države in se v bistvu finančni tok pri nas zavrti,« je povedal Krivec. Po njegovem mnenju je hidro potencial zaenkrat še vedno najbolj kvaliteten obnovljiv vir energije. Zanimalo ga je tudi, kako namerava kandidat za ministra urediti ravnanje in skladiščenje z radioaktivnimi odpadki, kako bodo poskrbeli za meddržavni sporazum s Hrvaško pri skladiščenju teh odpadkov.
.@KDanijel: Skeptičen sem, ko govorite o samooskrbi z obnovljivimi viri, istočasno pa govorite o fotovoltaiki in vetrni energiji. Pri fotovoltaiki imamo 95 % uvoz iz Kitajske, naši so samo usmerniki oz. regulacija. Pri vetrni energiji pa tudi nimamo proizvajalca. pic.twitter.com/nHmIdPW4FC
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 31, 2022
Zvone Černač je dejal, da pri branju koalicijske pogodbe ugotovimo, da gre za neko splošnost, brez konkretnih zavez, zato je vsaj pri predstavitvi ministra za infrastrukturo pričakoval bolj konkretne kratkoročne zaveze, saj nam zaveze za leto 2030 nič ne pomagajo. Dodal je, da je bil Bojan Kumer državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, okolje in prostor že v času vlade Marjana Šarca, pa državni sekretar v času vlade Alenke Bratušek, tako da gre za že znani obraz. Podal je očitek, da ne gre za nove obraze, ki so jih ljudje volili na državnozborskih volitvah, temveč za en skupen starih obrazov, vključno s tistimi, ki niso bili izvoljeni v hram demokracije in pri tem navedel Alenko Bratušek. » Ne smemo biti presenečeni, če bodo tudi v tej vladi rezultati podobni prejšnjim levosredinskim vladam, kajti gre za staro politiko,« je dejal Černač.
.@ZCernac: Od kandidata za ministra za infrastrukturo sem pričakoval, da bo malo bolj konkreten pri zavezah, kajti koalicijska pogodba je ena velika splošnost. Konkretne zaveze pa moramo slišati, da bo Odbor lahko deloval, kajti zaveze za leto 2030 nam nič ne pomagajo. #hearing pic.twitter.com/f7SDs1Sa76
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 31, 2022
Zanimalo ga je tudi, če je kandidat za ministra sodeloval pri oblikovanju koalicijske pogodbe ali je pri tem sodelovala Alenka Bratušek, ki se jo, če bo v državnem zboru potrjeno večje število ministrskih mest, omenja kot ministrico za infrastrukturo, Kumer pa bo pri tem minister za podnebje in energijo. V nadaljevanju razprave se je Černač dotaknil energetske draginje in dejal, da »če je bilo kaj pozitivnega pri energetski draginji, je bilo to, da so ljudje končno videli, kolikšen delež cene v elektriki dejansko predstavlja strošek električne energije in kolikšen delež predstavljajo vse ostale dajatve, po tistem, ko je vlada Janeza Janše za 3 mesece odpravila te silne pribitke,» je povedal Černač in nadaljeval, da je bilo teh pribitkov v posameznih primerih na položnici za elektriko kar med 80-90 %. Zanimalo, kaj konkretno bo kandidat za ministra naredil na tem področju, če bodo v prihodnosti cene energentov še rasle, saj v njegovi predstavitvi ni bilo konkretnega primera.
.@ZCernac: Pri energetski draginji je bilo pozitivno to, da so ljudje končno videli, kolikšen delež cene v elektriki dejansko predstavlja strošek el. energije in kolikšen delež predstavljajo vse ostale dajatve po tem, ko je @vladaRS @JJansaSDS odpravila pribitke za 3 mesece. pic.twitter.com/Fone6aLmOw
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 31, 2022
Černač se je dotaknil tudi obnovljivih virov v predstavitvi kandidata in ga vprašal, če je po njegovem mnenju veter res perspektiva za Slovenijo, kakor je to omenil. »Kar me žalosti je izraba hidroenergije, saj vidim, da se ponovno potegnili ročno zavoro pri reki Muri, kot je to že naredila Šarčeva vlada, in ponovno na pol zategujete ročno zavoro pri Srednji Savi. To pa je zame zelo slabo,« je bil konkreten Černač. Dejal je še, da je hidroenergija ena najbolj čistih energij, ki koristi domače znanje, tehnologijo in resurse ter da jo imamo ogromno. »Avstrijci imajo ves vodni potencial izkoriščen v celoti. Zanima me vaš argumentiran razlog, zakaj hidro potenciala ne boste izkoriščali,« je jasno zastavil vprašanje kandidatu za ministra Černač.
.@ZCernac: Pri hidroenergiji ste ponovili ročno zavoro, kot je to naredila Šarčeva vlada in na pol zategujete ročno zavoro pri Srednji Savi. To pa je zame slabo. Hidroenergija je ena najbolj čistih energij, koristi domače znanje, tehnologijo, resurse, imamo jo ogromno. #hearing pic.twitter.com/LmPi3TSXfK
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 31, 2022
V svoji razpravi je Černač svoj pogled namenil tudi gradnji drugega bloka NEK. Meni, da če v Sloveniji zapremo Velenje, Šoštanj premog in istočasno ne okrepimo NEK, bo Slovenija odvisna od energije od drugod, torej bo tudi cenovno bolj ranljiva in slabo stabilna, kar zadeva oskrbo z električno energijo. #En in drug proces morata iti z roko ob roki,« je bil jasen Černač. Zanimalo ga je tudi, kako bo kandidat za ministra vzpodbudil prehod pri železniški infrastrukturi, da bo lahko en del potniškega ali tovornega prometa absorbirala. Za Černača je bistveno tudi to, pa vendar odgovor na vprašanje od kandidata ni dobil, kaj zanj pomeni brezplačen javni potniški promet. »Zame je bistveno, da se v implementaciji javnega prevoza upošteva vse in da so v zakon ukomponirani tudi sedanji šolski prevozi, za katere skrbijo občine, ker gre tukaj za en ogromen finančni potencial in za podvajanje voznih redov; tudi za financiranje kilometrov avtobusnim prevoznikom na istih razdaljah, in to dvakrat. Vprašal sem vas, če ste za to ali ne, ker gre za metanje denarja skozi okno,« je svojo razpravo zaključil Černač.
Bojan Podkrajšek je kandidatu za ministra dejal, da »infrastruktura ni neko stikalo, da bi ga preprosto obrnil in bi nekaj šlo na bolje. Če ga nepravilno obrnemo, lahko začne zadeva padati. V mislim imam predvsem gradbena podjetja, ki se srečujejo s težavami na vseh področjih, največ pa z delovno silo; Slovenija pa potrebuje strokovnjake, če želimo vse zastavljene projekte zgraditi,« je dejal Podkrajšek. Po njegovem mnenju bi vsako manjšanje sredstev pomenilo udarec za strokovnjake in za gradbena podjetja. Pri železniški infrastrukturi je država v zadnjem času kar nekaj vlagala, vendar pa Podkrajška zanima, kako namerava kandidat za ministra pristopiti k problemu, da je na vlakih, ki vozijo po Slovenijo še vedno veliko praznih mest in so nekateri na pol prazni. Za konec je Podkrajška zanimalo tudi, kaj se bo naredilo na področju žičnic na slovenskih smučiščih, kajti če bomo želeli, da »Slovenci smučamo na domačih smučiščih, bo država morala vlagat v obnovo žičnic,« je dejal Podkrajšek.
.@b_podkrajsek: Razvoj #infrastruktura ni stikalo, da bi ga obrnili in bi šle stvari same od sebe na bolje. V mislim imam predvsem gradbena podjetja, ki se srečujejo s težavami, predvsem na področju delovne sile. Potrebujemo strokovnjake, da se bodo projekti zgradili. #hearing pic.twitter.com/WYHuIjJxic
— SDS (@strankaSDS) May 31, 2022
Černač je ob koncu podal še obrazložitev svojega glasu, zakaj ni glasoval za kandidata za ministra, saj ga je po njegovem mnenju razočaral. Od kandidata je pričakoval več eksaktnosti vsaj na področju energetike, ki jo dobro pozna. Ravno tako kandidat ni bil jasen pri odgovoru, kdaj bo na voljo brezplačni javni potniški prevoz in kako si bodo sledili koraki do leta 2026, če želimo v Sloveniji priti do tega cilja. »Minister za infrastrukturo mora uživati osebno integriteto, ki je zelo pomembna, še posebno na tem ministrstvu. Govorice, kot so: energetski lobi, cestni lobi, infrastrukturni lobi, terjajo človeka z visoko stopnjo,« je dejal Černač. Po mnenju Černača pri kandidatu za ministra v ospredju niso interesi ljudi, temveč drugi interesi.
Foto: Matija Sušnik, DZ in Barbara Frontini
