Poslanci SDS so na zaslišanju kandidata za ministra za finance bolj kot ministra v njem videli strokovnjaka, ki se še vedno vidi v vlogi svetovalca v nekem podjetju, kajti v predstavitvi ni bilo veliko poudarka o javnih financah.
V Državnem zboru je včeraj potekalo zaslišanje kandidata za ministra za finance, ki ga je v imenovanje v svojo vlado predlagal mandatar Robert Golob. Pred pristojnim odborom je svoje cilje in vizije s področja financ predstavil Klemen Boštjančič. Klemen Boštjančič, ki ga za finančnega ministra v vladi Roberta Goloba predlaga Gibanje Svoboda, je uvodoma dejal, da pri zapuščini javnih financ ne gre zgolj za zadnji dve leti zadnje vlade, pač pa je slabo stanje zapuščina veliko preteklih vlad in različnih odločitev, ki imajo svoje posledice. Vladi Janeza Janše je očital »helikoptersko razmetavanje denarja,» kakor je dejal. V svoji predstavitvi glede letos uveljavljene novele zakona o dohodnini, ki naj bi jo Golobova vlada rada preklicala, povedal, da bo za pripravo sprememb potrebnih več mesecev, da bo za to potrebno medresorskega usklajevanje in jasno artikuliranje s poslanskimi skupinami, pa tudi z opozicijo. Zadnje spremembe pri dohodnini se mu sicer večinoma zdijo ustrezne, vendar jim v določenih točkah oporeka. Podal je kar nekaj predlogov, med drugim davek na premoženje oz. nepremičnine, predvsem na dražje nepremičnine in tiste, v katerih lastnik ne živi. S tem bi tudi vplivali na cene nepremičnin, je prepričan. Kdaj bi bil lahko predlog zakona o davku na nepremičnine pripravljen, ni znal odgovoriti. Nekaj možnosti za dodatne davčne vire vidi tudi pri dediščinah in darilih, in sicer na na prvem in na drugem dednem redu, a dodaja, da je to področje, kjer treba biti izrazito previden. Pregledal bi tudi sistem davka od dohodkov pravnih oseb, kjer so se olajšave po njegovi oceni precej razpasle. Enako velja za znižano stopnjo pri davku na dodano vrednost, nekaj rezerv vidi v trošarinski politiki, obdavčitvi dediščin in daril ter olajšavah pri samostojnih podjetnih. Prepričan je, da so bile pri davčni obravnavi električnih vozil pretekle vlade preveč radodarne. Zavzel se bo za razvojno naravnanost proračuna, kar po Boštjančičevih besedah pomeni absoluten poudarek na stvareh, ki prinašajo povečevanje BDP-ja, kar bo prednostna naloga vlade. Podpira tudi kontrolo plač v javnem sektorju in plačilo po učinku. Opozoril je tudi, da je kapitalski trg v Sloveniji nerazvit. Finančno ministrstvo mora biti vrhovni nadzornik nad vsemi ostalimi ministrstvi in Boštjančič namerava to vlogo izvajati zelo resno.
Poslanka Suzana Lep Šimenko je v svojem uvodu dejala, da je imela v predstavitvi občutek da se kandidat za finančnega ministra še vedno vidi v vlogi svetovalca, ki pride v podjetje in ga poskuša popraviti, saj v predstavitvi ni bilo toliko poudarka o javnih financah. »Veseli pa me, da ste pohvalili hitre in učinkovite vlade Janeza Janše zaradi Covid krize,« je dejala Lep Šimenkova. Zanimalo jo je tudi, kako bo kandidat za ministra izvedel plačilo po učinku v javnem sektorju, ki ga je v svoji predstavitvi omenjal. Nadaljevala je, da so v koalicijsko pogodbo zapisali velika pričakovanja glede »trošenja«, »sami pa ste nakazali popolnoma drugačno smer. Moram priznati, da boste morali biti dober pogajalec, kajti znotraj koalicije boste imeli zelo težka pogajanja, saj se v določenih pogledih vaša smer popolnoma oddaljuje od pogledov vaše koalicijske partnerice Levice,« je še dodala poslanka.
.@lepsimenko: Menim, da boste imeli znotraj koalicije zelo težka pogajanja, ker se v določenih pogledih vaša smer popolnoma oddaljuje od pogledov vaših kolegov iz #Levica. Veseli pa me, da ste pohvalili hitre in učinkovite ukrepe @vladaRS zaradi krize #Covid. #finance #hearing pic.twitter.com/9C2U0d9Zhv
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 30, 2022
Dodala je tudi, da je kandidat za ministra omenjal davek na premoženje, vendar so že danes vse nepremičnine, ki imajo več kot 160 m2 , obdavčene. Zanimalo jo je, če bo kandidat za ministra podprl predlog Slovenske demokratske stranke glede znižanja DDV stopnje pri elektriki in plinu ali morebiti razmišlja o spremembi in višanju te stopnje. »Med dodatnimi davčnimi viri omenjate tudi dediščino in darila. Govorite o prvem in drugem dednem redu. Se zavedate, kaj to pomeni? Jaz mislim, da je to skrajno neprimeren ukrep,« je bila kritična Lep Šimenkova. Dotaknila se je tudi teze o brezplačni prehrani in vrtcih za vse, ki je zapisana v koalicijski pogodbi in dejala, da »kar zadeva socialni del, imamo že danes brezplačni vrtec za prvega in vse nadaljnje otroke, tisti z nižjimi dohodki pa plačujejo manj.« Poslanko je zanimalo, če namerava kandidat narediti korak v to smer, bo topo njenem mnenju pomenilo brezplačni vrtec in prehrano za vse otroke, vendar, kje se bo dobil za to denar.
.@lepsimenko: Med dodatnimi davčnimi viri ste omenili in imate tudi dediščino in darila. Govorite o prvem in drugem dednem redu. Se zavedate kaj to pomeni? Jaz mislim, da je to skrajno neprimeren ukrep. #finance #hearing pic.twitter.com/zccobF34Wr
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 30, 2022
Janeza Magyara je zanimalo, kako si kandidat za ministra za finance predstavlja razveljavitev določb iz sprememb Zakona o dohodnini, kajti v Prekmurju, od koder prihaja, so plače pod povprečjem Slovenije. Dotaknil se je tudi turizma, o katerem je govoril kandidat in dejal, da »če ne bi bilo turističnih bonov, ki jih je državljanom dala vlada Janeza Janše, bi panoga turizma tako na virih kot tudi na kadrih imela zelo slabe obete za prihodnost.« Nadaljeval je s tem, da je turizem zelo pomembna panoga, ki združuje kmetijstvo, pridelovalno industrijo, trgovino in nenazadnje tudi občine, ki se navezujejo na turizem s turističnimi pridobitvami in so primorane, da investirajo. Zanimalo ga je še, kako misli kandidat za ministra na tem področju dati svoj delež s področja financ in koliko.
.@JanezMagyar: Če ta @vladaRS pod vodstvom #SDS ne bi razdelila turističnih bonov med državljane, bi imela ta panoga tako na virih kot na kadrih zelo slabe obete za prihodnost. #Turizem združuje kmetijstvo, predelovalno industrijo, trgovino in občine. #hearing #finance pic.twitter.com/TWs4684Srn
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 30, 2022
Poslanec Rado Gladek je uvodoma dejal, da kandidat za ministra žal ne more skriti, da prihaja iz gospodarstva, saj bi njegova predstavitev bolj ustrezala za kak razpis za predsednika uprave kot pa za ministra in mu zaželel veliko sreče pri uresničevanju tez iz predstavitve. »Če boste pri sindikatih pristopili z debato o nagrajevanju po učinkovitosti, ne pa po delovnem stažu, vam želim vse dobro,« je dejal Gladek. Povedal je tudi, da meni, da ima kandidat za finančnega ministra zelo konservativen pogled na davčno politiko, saj nanjo gleda bolj kot inšpektor, kot da vsi podjetniki iščejo razloge, da se izognejo plačilu davkov. Ob koncu pa je Gladek od kandidata za ministra želel še pojasnilo, kakšno je njegovo mnenje glede zadolženosti in kakšno držo bo imel sam pri zadolževanju države.
.@RaGlaSi: Vaša predstavitev bi bolj ustrezala za kakšen razpis v gospodarstvu kot pa za finančnega ministra. Če boste pri sindikatih javnega sektorja pristopili z debato o nagrajevanju po učinkovitosti, ne pa po delovnem stažu, vam želim vse dobro. #hearing #finance pic.twitter.com/L9xOOis93O
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 30, 2022
Jože Lenart je v svoji razpravi kandidatu dejal, da se vidi kot glavni nadzornik javnih financ, »moram pa reči, da imate dobro kondicijo iz gospodarstva, vendar so prilivi v državni proračun odvisni od tega, če bomo takšno dobro kondicijo gospodarstva obdržali.« Zanimalo ga je tudi, kakšen upad gospodarske rasti se pričakuje na ravni Evropske unije.
Foto: Matija Sušnik, DZ in Barbara Frontini
