Kamniški škandal ali koga moti France Balantič?

Objavljamo odziv predsednika Kulturnega foruma SDS Matjaža Lulika o preimenovanju Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. V mestnem svetu občine Kamnik so odločali o preimenovanju knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. S trenutnim poimenovanjem knjižnice se namreč nekateri ne strinjajo, saj trdijo, da je – pozor – ideološko obremenjeno. Kamniški občinski svetniki so  – potem ko sta bili organizirati tako peticija v podporo Francetu Balantiču, kot peticija proti njemu, včeraj sprejeli sodbo: 15 jih je za izbris Balantiča, le 10 proti. Ime enega največjih slovenskih pesnikov – Franceta Balantiča – je po njihovem potrebno izbrisati s pročelja knjižnice. Če bodo tako glasovali tudi v občini Komenda, bo usoda v plamenih umrlega pesnika zapečatena.

Na omenjeno dogajanje se je odzval tudi Matjaž Lulik, predsednik Kulturnega foruma SDS. Njegov zapis objavljamo v nadaljevanju.Glasovanje petnajstih kamniškihobčinskih svetnikov o preimenovanju knjižnice, ki nosi ime odličnegaslovenskega pesnika Franceta Balantiča, je nedvomno prvovrstni kulturniškandal. Poskušajmo se brez predsodkov vprašati, kaj jih je vodilo v toozkogledo dejanje.
Splošne knjižnice naj bi služilevsem ljudem, ne glede na osebni svetovni nazor, s čimer se strinjam. Razumljivoje torej, da jih poimenujemo po osebah, ki ne vznemirjajo njihovih uporabnikov.Pri tem lahko pristopimo na dva načina: svetovljanskega ali pa provincialno …Rugelj bi morda uporabil izraz zahojenega. Če pristanemo na tezo, da imeFranceta Balantiča razdvaja, potem lahko to mirno trdimo tudi glede imenaGoriške knjižnice Franceta Bevka ali pa denimo Knjižnice Prežihovega Voranca naViču. V imenu omenjenih lahko vidimo domobrance in partizane ali pa umetnike.
Ko sem kot uporabnik vstopal vgoriško ali viško knjižnico, se do sedaj nisem nikoli spraševal, ali sta imenikakor koli sporni. Spomnil sem se na Pesterno in Solzice, ne glede na političnanazora ustvarjalcev, ki sta veliko bolj problematična, kot je bil Balantičev.Pripadala sta komunističnemu miselnemu svetu, ki ima ubijanje določene skupineljudi vgrajeno že v same teoretične temelje, medtem ko je bil Balantič velikobolj zmerna osebnost. Pripadal je krogu krščanskihsocialistov in bil deležen trpljenja v taborišču Gonars. K njegovi odločitvi opridružitvi k vaškim stražam v Loški dolini so gotovo morali botrovatigrozljivi dogodki, s katerimi se je ta tenkočutni ustvarjalec soočil v enem odnajbolj trpečih področji naše domovine. Znano je tudi, da ni imel možnostiširoke izbire, saj je moral to storiti zaradi pogoja osvoboditve iz taborišča. Slovenci imamo danes dve izbiri:ali bomo v osebnostih znali izluščiti intelektualno-umetniško vsebino, ali pabomo ustanove poimenovali le še po krajih. Vendar utegne tudi pri tem nastatiproblem: le kako bi lahko korektno poimenovali na primer knjižnico v Šentjurju,ki ima v svojem imenu svetniški naziv Jurija iz Kapadokije? V oči bode šedejstvo, da krog, ki nasprotuje imenu Franceta Balantiča, nima problemov pripoveličevanju krvnika in pedofila Josipa Broza.  Sam zagovarjam miselno širino, kije lastna bogati evropski tradiciji in njeni pluralni družbi. France Balantičje bil izjemen ustvarjalec in nikakor ni zagrešil vojnih zločinov. Tudi ostalidve knjižnici naj še naprej nosita sedanje ime. Bi pa veljalo razmisliti opreimenovanju trgov in ulic po vseh krvavih teletih, ki jih s polno paromalikuje komunistična buržoazija v naši državi.