Kakšno je črpanje evropskih sredstev?

Kakšna je vladna razvojna prioriteta ravnanja z odpadki ter varstvo okolja? Poslanke in poslanci so na 19. redni seji državnega zbora postavljali vprašanja ministrom in ministricam. Poslanec SDS Zvone Lah je postavil poslansko vprašanje ministru brez resorja, odgovornemu za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr. Henriku Gjerkešu, ki sicer na seji ni bil prisoten.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

ZVONKO LAH: Hvala za besedo. Pred nekaj meseci je pred tem zborom predsednik vlade povedal, da so za razvoj Slovenije najbolj kvalitetna in skoraj edina sredstva evropska sredstva. V letošnjem oziroma zadnjem rebalansu proračuna je bilo za črpanje predvidenih milijarda evrov sredstev Evropske unije. In plačilo v evropski proračun dobrih 400 milijonov evrov, se pravi, razlika je približno 600 milijonov.

V poročilu o pospeševanju črpanja sredstev kohezijske politike, ki ga je izdalo Ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v februarju, je tudi tabela črpanja sredstev do 31.12.2009. Iz tega poročila je razvidno, da je Slovenija počrpala dobrih 5% teh sredstev. Ker je večina oziroma skoraj polovica črpanja sredstev iz operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, je najbolj zanimiva razvojna prioriteta ravnanja z odpadki ter varstvo okolja, to je področje voda.

Iz tega poročila je razvidno, da se pripravlja ocena obsega in stopnja pripravljenosti oziroma realnosti izvedbe projektov po posameznih usmeritvah. Vendar te ocene zaenkrat še ni, čeprav je poročilo obravnaval Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj kar v nekaj nadaljevanjih  – nismo dobili še nobenega odgovora. Skrbi me pripravljenost teh projektov za črpanje v nadalje predvsem iz razvojne prioritete ravnanja z odpadki ter varstvo okolja.

V mesecu aprilu je vlada pripravila tudi spremembo operativnih programov kohezijske politike, kjer so navedeni določeni projekti. Ker je tukaj minister za okolje in prostor, bi se obrnil nanj, ker je prej omenil Zakon o pridobitvi lastništva za te projekte v javnem interesu. Jaz se bojim, da je to ena največjih ovir pri izvedbi teh projektov predvsem komunalne infrastrukture, ker gre za tudi po tisoč služnostnih pogodb, da ti projekti ne bodo pripravljeni in da črpanje ne bo uspešno.