Kakšne usmeritve daje policiji ministrica Kresalova
torek, 31. 3. 2009 Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovore ministrice.
Magnetogram ni lektoriran.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Spoštovana gospa ministrica! Kot uvod v svoje vprašanje bom navedel primer iz leta 1997. Seveda ne pričakujem, da bi o primerih iz leta 1997 odgovarjali, pa vendar. Leta 1997 sta se zgodila dva značilna dogodka. Prvi je bil uboj štirih ljudi v Tekačevem; o tem vemo vsi zelo veliko, tudi mediji so o tem pisali. Zadeva še danes ni raziskana. Pravzaprav nekje v istem časovnem obdobju, z razliko nekaj tednov, smo imeli spor med takratnim podpredsednikom Vlade in Ivanom Zidarjem, konkretno, direktorjem SCT.
Prva stvar, vemo, da je umor najhujše kaznivo dejanje, druga pa vemo, da je prekršek o javnem redu in miru.
Toda prioritetnega reševanja v notranjem ministrstvu takratnem, poudarjam, da Zakon o policiji še ni veljal, vsaj../nerazumljivo./.. zakona je bila naslednja. Z umorom so se ukvarjali kriminalisti s srednješolsko izobrazbo iz Celja, vsaj prvih 10 do 15 dni, s primerom kršitve javnega reda in miru, ki sem ga opisal, pa kriminalistična služba na državni ravni, torej vrh kriminalistične policije. Tudi to je bil razlog, da smo pisci Zakona o policiji spisali 6. in 9. člen Zakona o policiji, kjer smo nekako zapisali tako, da če nižji nivo, to je policijska postaja, ne zmore kadrovsko, organizacijsko in tako naprej, prevzame to policijska uprava. In podobno, da od policijske uprave primere prevzame vrh policije v kolikor policijska uprava stvari ne zmore in to še danes piše v 6. in 9. členu v Zakonu o policiji, tista zadnja odstavka. Seveda bi lahko rekli, da je bilo tisto reševanje ali postavljanje prioritet na nek način narobe svet. Zato tudi ni čudno, da so kriminalisti s srednjo šolo zapisali, seveda jih ne obsojam, oni so morali to delati, še dobro, da so opravili kot so. Zapisali so številko 43 pri copatu namesto 42 in potem Kristjan Kamenik, vemo kako potuje od sodišča do sodišča in še danes ni obsojen oziroma ne vemo za storilca tega zelo hudega kaznivega dejanja. Seveda smo spisali tudi 2. člen Zakona o policiji. 2. člen Zakona o policiji pa daje zelo jasno pooblastilo ministru, da daje ustrezne usmeritve za delo policije. Zato vas sprašujem;
Kakšne usmeritve dajete policiji oziroma koliko ste jih dali po 2. členu Zakona o policiji?
Seveda pričakujem ali pričakoval bi, da so te usmeritve takšne, da bodo reševale, usmerjale policijo v delo po organiziranem kriminalu, korupciji po najtežjih kaznivih dejanjih. Naj samo spomnim, da je situacija takšna, da je zaradi dela policije v lanskem letu, recimo stolp na Brniku, zdaj ponudba 9 namesto 16 milijonov, kar je le dobro delo policije.
Prosim za odgovor.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite za odgovor.
KATARINA KRESAL: Spoštovani predsedujoči, dragi poslanci!
Stanje na tem področju je bilo ob nastopu moje funkcije vse prej kot optimalno. To ni moja politična ocena, to so ugotovitve ankete in analize, ki je bila januarja letos opravljena med vsemi gospodarskimi kriminalisti. Na podlagi teh ugotovitev in ob popolni podpori generalne policijske uprave in uprave kriminalistične policije smo nemudoma izvedli naslednje ukrepe. Marca smo zagotovili, da imajo kriminalisti omogočen dostop do ključnih informacijskih baz, ki jih potrebujejo pri svojem delu, na primer, …/?/…, čeprav skorajda neverjetno, da tega prej nismo imeli. Sredi aprila bo zaživel poseben portal e-uprave in policijske spletne strani, kjer bodo lahko državljani anonimno prijavljali korupcijo. Skupaj z Ministrstvom za pravosodje in Generalno policijsko upravo smo pripravili novelo zakona o kazenskem postopku. Ta gre v zakonodajni postopek še aprila in ima dve ključni novosti. Prva je, da določa jasne postopke in daje policiji pomembna pooblastila pri preiskavah elektronskih nosilcev podatkov, kot so računalniki, optični mediji in tako dalje. Druga pa je, da zakon uvaja možnost ustanavljanja preiskovalnih skupin, v katerih bi za preiskovanje hujših oblik kriminalitete, posebej gospodarske kriminalitete in korupcije, pod vodenjem državnega tožilca sodelovali policija in drugi pristojni državni organi in institucije, in to s področja davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora. Prav danes sem podpisala akt o spremembi sistemizacije v policiji, po katerem se bodo v naslednjih mesecih na državnem nivoju in v štirih največjih policijskih upravah izoblikovali oddelki za preiskave informacijskih tehnologij. Pripravljen je tudi nov program skupnih usposabljanj na področju gospodarske kriminalitete. Šokantno dejstvo namreč je, da je bila večina gospodarskih kriminalistov v zadnjih nekaj letih deležna v povprečju vsega dveh dni usposabljanja. S prvim usposabljanjem na področju finančnih preiskav in javnih naročil začnemo tako že konec aprila.
Sama se sprašujem, zakaj prejšnja Vlada v štirih letih, ki jih je imela, ni storila tega, kar je novo vodstvo Ministrstva za notranje zadeve in Generalna policijska uprava lahko izvedlo v manj kot pol leta. Ne vem, kje živite, gospod Gorenak, če trdite, da je prišlo do očitnega zastoja pri obravnavi resnih kaznivih dejanj. Samo v zadnjih mesecih je bilo več realizacij zoper najhujše oblike gospodarskega kriminala. Ovadenih je bilo precej večje število osumljencev kot leto poprej. Posebej pozitiven trend preiskovanja kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete kažejo prvi meseci leta 2009. Uraden podatek policije je, da se je kar za 86% povečala ugotovljena in preiskana premoženjska škoda. To jasno kaže na usmerjenost policije v obravnavo predvsem težjih gospodarskih deliktov, ki generirajo veliko premoženjsko škodo oziroma korist. Edini razlog, ki vas je mogoče, poslanec Gorenak, navedel na občutek, da je delo na tem področju zastalo, je, da za razliko od prejšnjih let policija opušča prakso, da bi se aretacije izvajale pred očmi medijev. Policiji je lahko v ponos, da so zadnje obsežne preiskave v primeru Patrie, davčnih vrtiljakov, korupcije določenih javnih uslužbencev na nekaterih upravnih enotah potekale profesionalno in da iz vrst preiskovalcev ni ušel noben podatek, ki bi omogočal, da so televizijske kamere na lokacijah še pred kriminalisti.
V zvezi z drugim delom vašega vprašanja pa vas obveščam, da je bila s sklepom z dne 3. 2. 2009 imenovana delovna skupina za pripravo projekta konceptualnih sprememb organizacije in dela kriminalistične policije na državnem in regionalnem nivoju. Gre za močno projektno skupino, ki združuje notranje in zunanje strokovnjake. Med njimi so, na primer, kar štirje bivši in tudi aktualni direktor Kriminalistične služba in seveda mnogi drugi. Inspiracijo za podobni organi smo dobili pri skandinavskih državah, Finska ali Norveška. Vmesni rezultati delovne skupine bodo javnosti predstavljeni, ko bo delovna skupina končala z delom. Pred tem se v delo vključujejo tudi druge nadzorne institucije, ki bodo neposredno ali posredno vpete v delo predvidenega nacionalnega preiskovalnega urada. Do 30. aprila tega leta bomo imeli celovit elaborat s konkretnimi organizacijskimi, pravnimi in kadrovskimi rešitvami. Na podlagi teh predlogov rešitev pa bodo sprejete nadaljnje odločitve, pri čemer je realno pričakovati, da bo delo spremenjene organizacije v celoti steklo s 1. januarjem 2010.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Izvolite, gospod Gorenak. Želite dopolnitev…
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Jaz vas v svojem vprašanju nisem napadel, ampak sem bil do vas zelo vljuden in nežen, vi pa ste me napadli, zato od mene ne morete pričakovati, da bom jaz nežen do vas.
Seveda, ustanavljanje nekega oddelka še nič ne pomeni. Vi imate v kriminalistični policiji, pojdite pogledati policijske uprave – dobesedno partizanske trojke.
To pomeni: šefa in dva kriminalista, tajnico, ampak šef je, kriminalistov pa ni.
Lahko pogledate.
Drugič, da podatki ne uhajajo iz policijskih vrst. Ne vem, od kod je potem prišel tisti podatek o gospe Barbari Brezigar. Ne vem od kod drugod bi lahko prišel, kot iz policijskih vrst?!
In naprej. Želim vas vprašati tudi naslednje. Eden od članov tistega vašega sveta mi je rekel: “Ja, za zdaj, za enkrat še ne vem kaj tam delam. Če bom tam samo za kuliso, potem ne bom več tja hodil.” Toliko, o tistem strašnem strateškem svetu.
Sicer pa je treba reči naslednje. Kazniva dejanja so se v preteklem obdobju zadnjih štirih letih, preiskanost kaznivih dejanj in porasla z 39 na 47%. Naša Vlada je sprejela 39% preiskanost, predala vam je mendat ob 47,8% preiksanosti. Govorim seveda o vsej. Izboljšalo se je stanje na vseh področjih, od leta 2004 do leta 2008. Jaz bom zelo vesel, če boste vi, s svojimi ukrepi, tudi izboljšali stanje. Bom seveda našel pohvalne besede tudi za čas vašega mandata, v …/Opozorilni znak za konec razprave./… kolikor bo za to dovolj dokazov.
Ampak, pojdiva nazaj na prioritete. V času volilne kampanje ste govorili o aferi “Metla”, Marjetice Rupel in tako dalje. Mene sploh ne moti, da je direktor kriminalistične policije ponovno uvedel neko preiskavo, tako vsaj zasledim v medijih, ker, poudarjam, zagovarjam, da je vsaka oseba v tej državi preiskana, če za to obstaja sum.
Vendar 6. marca je rekel, da je zadovoljen z ugotovitvami interne preiskave. 9. marca pa ni bil več zadovoljen, je uvedel novo preiskavo. Sprašujem se, ali ste mu mogoče namenila kak užaloščen pogled, tako kot včasih namestniku, ali kaj se je zgodilo. Nimam pa nič proti, poudarjam…. /Izključen mikrofon./
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Gorenak najbrž mi ni treba reči, da ste bil neprijazen in nekorekten v odgovoru. Vprašanja za dopolnitev pa niste postavili. Če gospa ministrica želi kaj pojasniti, lahko? Gospa ministrica, če želite še odgovorajati.
KATARINA KRESAL: Mogoče na kratko, ker res, kar jaz razberem so neki zanimivi očitki na užaloščenih pogledih. Lahko povem samo to, kar sem že večkrat povedala, da odkar sem prevzela Ministrstvo za notranje zadeve policija ve in ima vse pogoje za neodvisno in strokovno visoko odprto delo. Sama ne dajem navodil za konkretne operativne zadeve. Se zavedam, za razliko od prej, da takih navodil niti ne smem dajati, niti mi to ne pade na pamet in enako je bilo tudi v zadevi, o kateri ste govorili. Če pa ste pozorno poslušali mojo prejšnjo predstavitev, je konkretnih zadev, ki so bile narejene na področju pregona gospodarskega kriminala ogromno, že v prvih štirih, petih mesecih. Glavna usmeritev pa je organizacija posebnega nacionalnega preiskovalnega biroja, ki bo organizacijsko in tudi sicer ločeno deloval, seveda, bo sestavljen iz najboljših vrhunskih in dobro izobraženih kriminalistov, ki bodo svoje delo opravljali. Verjamem, da opravili izjemno učinkovito. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Gorenak, izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Prosim za razpravo po drugem odstavku 266. člena, gospod predsedujoči, tako da ne bi ostalo odprto vprašanje zakaj sem se ponovno oglasil. Seveda, še enkrat poudarjam tisto kar sem rekel, nič ne nasprotujem kakršnim koli preiskavam, ker vem, da je to potrebno, sploh če gre za javno izpostavljene osebe.
Vendar se mi pa zdi, da sistem ne bivši, ne sedanji, ne bodoči minister ali generalni direktor policije nima kaj ukvarjati. To je stvar policijske uprave Ljubljana, takega kriminalista, ki konča izobraževanje, ki zna sešteti ceno bencina, prevožene kilometre in tako dalje in ugotovi, ali je ali ni kaznivo dejanje in tako dalje in ugotovi ali je ali ni kaznivo dejanje in spiše zoper kogarkoli ovadbo v tej državi in tu ne vidim nobene potrebe, da se s tem ukvarja gospod Goršek in naroča ponovne preiskave. To je stvar kriminalistov.
Bolje je, da se on ukvarja verjetno s tistim najtežjim kriminalom.
Pozdravljam pa tisto kar pravite, če bo to izvedeno na način kakršen je to potrebno. Bojim pa se resnično na osnovi podatkov, ki prihajajo do mene, da ni vedno tako. Kot sem rekel, nekateri člani tistega vašega sveta ne vedo zakaj so tam, to sem posebej poudaril, in prav je, da bodo od tam odšli, se mi zdi malo hecno, da se to dogaja. Druga zadeva pa, da res ne vidim, da bi in na osnovi statističnih podatkov za tri mesece vašega mandata tudi težko ugotavljamo neke trende na daljši rok, zato bi jaz delo gospod Gorška ali pa vaše delo si upal ocenjevati na daljši rok ne na en mesec ali dva meseca, pa vendarle zdi se mi potrebno, da o tem rečemo na splošni razpravi.
Hvala lepa.