Kakšne ukrepe pripravlja ministrstvo za poplavno varnost?

Projekti poplavne varnosti naj se prednostno umeščajo v prostor. Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora postavljali vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Poslanec SDS dr. Peter Verlič je postavil vprašanje ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarniču.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

DR. PETER VERLIČ: “Hvala. Spoštovani minister. Najbrž tega vprašanja danes ne bi bilo, če se ne bi zgodile te poplave, ki so se nam zgodile pred kratkim zaradi deževja. Najbrž tudi stoletne vode niso več stoletne, ampak kot kažejo razmere se poplave pojavljajo veliko pogosteje in so veliko bolj nevarne z bolj rušilnimi posledicami za ljudi in njihovo premoženje. Še dobro, da so gasilci opravili svoje delo, civilna zaščita, tako da je vsaj ta občutek varnosti bil večji in res vsa zahvala. No, ker pa je resor varovanja voda, resor, ki ste ga pač prevzeli na ministrstvu, je najbrž zdaj, po tem času že najbrž nastopil en čas, ko ste lahko tudi ocenili škodo, ocenili pa najbrž tudi dosedanje delo in ukrepe na področju protipoplavne zaščite v Republiki Sloveniji. In zanima me: Kakšne ukrepe, kakšne zakonodajne ukrepe in tudi ostale, ne vem, finančne, konkretne, gradbene, kakorkoli z vidika umeščanja v prostor načrtujete na ministrstvu ali tudi širše v vladi, da bi se ta varnost ljudi, v zvezi s poplavami povečala do te mere, da bi bili vodotoki v svojih strugah, ljudje pa se ne bi počutili ogrožene? In nekakšen občutek je, da so pravzaprav na veliko stvari opozarjale prav občine in nekako se zdi, da pravzaprav so občine bolj poznale probleme, bolj želele zadeve že v preteklosti reševati, ampak, da nekako, ne vem, ali to na nivoju vlade, ministrstva, ki je pač, če se ne motim, po zakonodaji zadolženo za urejanje vodotokov, varstvo pred poplavami, ni bilo tiste komunikacije, zato vas tudi v tej zvezi sprašujem ali načrtujete morda možnost, da bi občine direktno privzele del tega upravljanja z vodami, vsaj kar se tiče gradnje protipoplavnih objektov za zaščito pred visokimi vodami, ne vem, zadrževalniki, urejanje struge in, da bi za to tudi iz državnega proračuna direktno ta denar namenili občinam, pa da občine potem te probleme rešujejo same. Hvala lepa.”

DR. ROKO ŽARNIĆ: Spoštovani predsedujoči, spoštovani gospe poslanke in poslanci, spoštovani dr. Verlič. O tej temi smo že kar nekaj govorili pa mogoče je treba še. V kratkem bi en tak majhen povzetek opomnik aktivnosti mogoče povedal. Mi imamo to področje, kar neko skupno uredb, pravilnikov, zakonov. Vendar zakoni, kot sami pravite, nič ne pomenijo, če ni udejanjanja stroke, ki je v zakonih delno zapopadena, delno je pa v praksi tudi znana pa vse skupaj še povezano z denarjem, na žalost. Urejanje voda je bilo že zelo modro urejeno in postavljeno še od časa Marije Terezije in vemo, da smo mi podedovali kar dober avstrijski red na tem področju, ki je razmeroma učinkovit in glej ga čudeža, 1990 smo postali inovativni in s to inovativnostjo za štirikrat zmanjšali denar države in naredili neko reorganizacijo, ki ne vem, če je bila najbolj posrečena. Sigurno je pri tem prenosu odgovornosti in nalog na koncesionarje vloga občin bila mogoče nekoliko postavljena v drugi plan, četudi je bila nekoč lokalna skupnost tista, katera je bila osnovni nosilec oziroma organiziranost po lokalnih skupnostih, četudi danes še vedno občine imajo po zakonu o vodah pristojnosti pri urejanju meteornih voda, teh gradenj na poplavnih področjih in tukaj je močen inštrument občin že danes, da ovirajo gradnje na poplavnih območjih in s tem preprečijo nekako hude posledice in vrnejo tisto staro modrost, ko so na njivah ljudje hrano pridelovali, na hribčkih pa hiše gradili. Kakor koli mi razmišljamo v novi reorganizaciji tega področja, sigurno delati na tem, da bi čim več denarja bilo znotraj tistega, kar si država lahko privošči. Se pravi, tukaj gre za spremembo zakona o koncesijah, za spremembo zakona o vodah, tudi za izplačil o vodnih pravicah neke spremembe o cenikih glede na OECD cenike, kar bi nam moralo nekoliko povečati sredstva. Ocenjujemo vsaj za 50%, recimo na raven nekih 50 do 60 milijonov na leto, kar pa še vedno ne bo dovolj. Eno zadevo sem v odgovoru gospodu poslancu Baroviču tudi že povedal. Da bi veljalo angažirati tudi lastnike obvodnih zemljišč, kot sem že rekel, v Avstriji je bilo, da so dolžni potem tisto svojo obalo na svojem zemljišču tudi ustrezno pod nekim strokovnim nadzorom in pomočjo urejati. Se pravi nekako strošek razpršiti tudi na lastnike. Kot sem že prej omenil, ena ocena je, samo 100 milijonov evrov bi potrebovali za sanacijo obstoječih objektov, ki nas varujejo pred poplavami. Sigurno je pa potem novogradnja vsaj še toliko. Se pravi gre za velika sredstva in tiste 0,4 BDP-ja, ki je bilo nekoč, je kar prava številka. Se pravi, da bi morali nekako v državi štirikrat večjo količino sredstev temu problemu posvetiti in seveda tukaj je pomoč komunalnih podjetij, ki jih je približno 50 po občinah, sigurno tudi dobrodošla, kajti kar tako občine angažirati, ne, da bi povedali s kakšnim orodjem je težko. Zdaj pa, ker občine imajo skupna komunalna podjetja ali pa so, je to tudi eden od možnih bodočih partnerjev pri urejanju teh problemov. Hvala.”

DR. PETER VERLIČ: Hvala lepa. Ocenjujem kar spodbuden odgovor. Seveda jaz vas pozivam, da v okviru vlade izbojujete štirikrat več sredstev za protipoplavne zaščite. Verjemite, ljudje, ki danes živijo v hišah in gledajo v nebo kadar dežuje, bodo več kot preveč zadovoljni k temu. Namreč, zakaj sem opozoril na ta problem in na to vprašanje in če je problem denar, jaz upam, da se da tudi s kakšno zakonodajo napraviti, da se ti projekti prednostno umeščajo v prostor. En zelo značilen primer je ravno grosupeljska občina pa je ne omenjam zato, ker oba dva prihajata od tam, ampak zato, ker se je tam zgodil en izredno pozitiven pa negativen, če lahko tako rečem, primer in to kar v eni občini, ki je na srečo pri teh poplavah odnesla poceni, ampak zakaj? Zato, ker je bilo tam treba zgraditi dva zadrževalnika. En je bil zadrževalnik Bičje, drugi pa zadrževalnik Veliki potok, oba dva bi morala sfinancirati država. Enega je potem, ta zadrževalnik Bičje zgradila občina s svojim denarjem za račun države in ta je tudi naselje, kjer ste vi doma, ohranil nad vodo, drugo naselje se pa še danes trese, ker ga mora zgraditi država. To je pa zadrževalnik Veliki potok in zato morda kot en tak klasičen primer, prošnja in pa poziv, da morda res to, kar ste rekli, občine in pa vlada, ministrstvo najdejo tukaj to komunikacijo, predvsem pa sredstva, da se projekti protipoplavne zaščite izpeljejo.”
       
DR. ROKO ŽARNIĆ: “Seveda, da me skrbi občina v kateri stanujem in bom pa tako kot njej, posvečal tudi drugim občinam pozornost. Hvala.”