Kakšna je politična vloga Slovenije na Balkanu?
četrtek, 20. 5. 2010Poslanec SDS Milenko Ziherl je ministra za zunanje zadeve vprašal glede strategije in vloge Slovenije na Zahodnem Balkanu.
MILENKO ZIHERL: Hvala za besedo gospod predsedujoči. Spoštovana gospoda ministra, kolegice in kolegi. Kar nekaj dogodkov, ki so se zgodili v zadnjem času, močno spreminjajo in usodno vplivajo na dogajanja na Balkanu. Najprej se je zgodila konferenca na Brdu, ki je z zelo pičlim rezultatom nakazala nekatere nove usmeritve na Zahodnem Balkanu. Sam sem se kar nekako prestrašil, saj je konferenca na Brdu spominjala na zametke ustanavljanja neke nove oblike nekdanje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsaj tako se je nekako zdelo. Vendar seveda vsebina je kasneje pokazala, da se pač na konferenci v bistvu ni zgodilo nič, ker ni bilo ustrezne zastopanosti s strani Evropske unije, ter zaradi odsotnosti Srbije, da bi ustrezno obravnavali zelo vroče vprašanje Kosova. Konferenca je v bistvu potem izzvenela v prazno. EU pa je po načelu tihe diplomacije pokazala nestrinjanje s solističnimi potezami slovenske vlade in njenega predsednika.
Drugi pomembni dogodek je grška finančna kriza, ki morda nekako zavezuje roke Grčiji v odnosih z Makedonijo in bi to kazalo izkoristiti za boljše izhodiščne pozicije Makedonije. V Grčiji je zaradi krize odnos do Makedonije zlorabljen. Potencirajo odprta vprašanja z Makedonijo, predvsem okoli banalnega vprašanja imena te države, da s tem prikrivajo vzroke za krizo. Makedoniji moramo pomagati pri njeni poti v evroatlantske povezave in bolj skrbeti za druga dejstva, kot pa za samo ime. Grčija bi se morala vsekakor omehčati, če dobi iz naše države 400 milijonov evrov, iz drugih držav pa take finančne pakete, o katerih druge države v krizi lahko samo sanjajo. Kot je bilo že prej rečeno, poleg finančne garancije, je potrebna tudi kakšna politična usluga.
V medijih sem zasledil, da je Bosna in Hercegovina pripravljena sodelovati v Afganistanu, v okviru turškega kontingenta, medtem ko mi zahtevamo vrnitev naših vojakov od tam. V Turčiji se je ustanovila islamska
gospodarske zveza, katere ustanoviteljice so Turčija, Iran, Sirija, Savdska Arabija, Egipt in Indonezija. Bosna bo verjetno lahko začela gravitirati na ta gospodarski subjekt. Srbija bo imela še dolga leta, odprta vprašanja s Kosovom. Vsekakor pa bo arbitražni sporazum, ne glede na rezultat referenduma, pustil neke nove posledice in nek drug pristop reševanja obmejnih sporov, ne samo med Slovenijo,in Hrvaško, ampak bo vplival na odnose na Balkanu.
SAMUEL ŽBOGAR: Hvala lepa. Mislim, da ni bilo tako vprašanje, je bil bolj nekako komentar položaja na Balkanu, ki ga lahko tudi sam želim pokomentirati. Slovenija oziroma slovenska vlada je marca meseca sprejela smernice za delovanje Slovenije na Zahodnem Balkanu. Smernice s katerim se je seznanil tudi Odbor za zunanje zadeve Državnega zbora. V smernice smo šli zato, da bi oblikovali nekako bolj ambiciozno in tudi bolj koordinirano politiko Slovenije na zahodnem Balkanu, politiko, ki bi še bolje ščitila slovenske politične in gospodarske interese tam.
Ena oblika oziroma izvedba teh smernic je bila tudi konferenca, ki smo jo organizirali, konferenca na Brdu 20. marca, ki kaže na neko ambicijo Slovenije, da bo povezovalec v regiji. Namen konference je bil začeti oziroma spodbuditi regionalno povezovanje držav regije in v toliko je bila konferenca uspešna. Na žalost niso sodelovali vsi udeleženci. Srbska vlada se je odločila, da v tistem trenutku ne bo sodelovala, pa vendarle je bilo srečanje uspešno. Iz srečanja je prišlo zelo pozitivno sporočilo nujnosti sodelovanja, povezovanja na zelo konkretnih področjih. V juniju mesecu se že pripravlja nadaljevanje konference v obliki konference ministrov za transport regije, kjer bi se pogovarjali o infrastrukturnih projektih. Začel se je nek proces. Mislim,da je tudi Srbija sama spoznala, da nesodelovanje na konferenci na Brdu mogoče ni bila najboljša odločitev. Navsezadnje bo 2. junija potekala konferenca v Sarajevu, ki bo potekala po formatu, ki ga lahko imenujemo tudi slovenski format, to je bil format, ki smo ga ponudili za konferenco na Brdu, pa takrat ni bila sprejemljiva, tokrat pa je. Kajti, tudi znotraj EU se je utrdilo prepričanje, da neudeležba Srbije na konferenci ni bila dobra odločitev, kot tudi neudeležba nekaterih evropskih predstavnikov na konferenci ni bila dobra odločitev.
Mislim, da je na Balkanu v lanskem letu in v letošnjem letu se čuti neko dogajanje. Čutijo se določeni premiki, mislim, da tudi sam arbitražni sporazum Slovenije in Hrvaške je k temu pripomogel, je vzpostavil, sprožil ali spodbudil nek moment v regiji. Namreč, dve državi sta uspeli rešiti velik problem in je to bil tudi neka spodbuda držav v regiji, da
začnejo reševati bilateralne probleme. V čem se vidi ta moment, v Bosni in Hercegovini se vidi v toliko, da je bila država vendarle sposobna sprejeti določene ukrepe, zato da je dobila akcijski načrt za članstvo, za Nato, mislim, da je to velik uspeh, pri katerem smo tudi sami sodelovali. Ravno tako je država sprejela številne ukrepe, zato da bi dobila vizno liberalizacijo oziroma da ji je Evropska unija odpravila vizume in upajmo, da se bo to zgodilo še v, vsekakor v letošnjem letu, ampak želeli bi si pred volitvami, da bi Evropska unija na ta način poslala neko pozitivno sporočilo ljudem oziroma narodom v Bosni in Hercegovini.
Med Makedonijo in Grčijo se je začel nek proces reševanja mejnega vprašanja, ne mejno vprašanje, ampak vprašanje imena. Prvič je prišlo do bilateralnih stikov in do poskusov iskanja opcij, ni še prišlo do rezultata, pa vendarle pozitivno je že to, da obstaja komunikacija med dvema državama in da prvič verjetno v zadnjih letih poskušal najti rešitev, ki bi Makedonijo pripeljala v Nato in ki bi Makedoniji omogočila začetek pogajanj z Evropsko unijo. Srbija ravno tako uspešno gre na svoji poti proti Evropski uniji. Predala je prošnjo lanskega decembra in junija čaka na nekatere odločitve Evropskega sveta. Črna gora pa sploh je že predala odgovore na vprašalnik Evropske unije in upa, da bo do konca leta že dobila tudi mnenje Evropske komisije o začetku pogajanj.
Mislim, da je momentum trenutno v regiji, ki ga je potrebno spodbuditi in mislim, da je pri tem svojo vlogo odigral tudi podpis arbitražnega sporazuma.
MILENKO ZIHERL: Vsekakor. Na nekatere stvari mi je gospod minister odgovoril, vendar nekatere ostanejo še vedno odprte. Začel bi s tem, da je vsekakor na dolge proge lahko ogrožena vodilna vloga Slovenije na področju Balkana, ki so jo nam nekako zahodne države priznavale, predvsem naše kolegice v Evropski uniji. Lahko se zgodi, da jo postopno izgubimo. Ko Hrvaška pride v Evropsko unijo z bianco menico, ker do takrat še ena sama črka v zvezi z arbitražo ne bo narejena in uresničena. Ko bo Hrvaška članica Evropske unije, lahko rečejo: Na naslednjo arbitražno razpravo pridemo čez 99 let. Nihče več jih ne bo silil na arbitražno sodišče, saj bodo dosegli svoj cilj – članstvo v EU . Če je sklenjen sporazum, kje in na kakšen način bomo presojali mejno vprašanje, ni rečeno, da arbitraže ne bodo postopkovno zapletali in jo vlekli v nedogled. Z ločeno izjavo pa so že nakazali, kakšne zahteve bo postavila njihova stran. Ogrožena je vodilna vloga Slovenije na Balkanu s strani Hrvaške, kasneje pa vsekakor iz Srbije.
Arbitraža bo, ne glede na rezultat, eni strani spremenila njen položaj. Če verjamemo premierju in morda res dobimo vse tisto, kar nam on zagotavlja, potem bo vroča kri na Hrvaškem. V medijih sem zasledil , da je ugledna poslanka Hrvaške narodne stranke, ki deluje in zastopa Hrvaško tudi evropskih integracijskih procesih, gospa Vesna Pusić nedavno rekla: Pahor hoče z navajanjem dogovora z Jadranko Kosor, glede izhoda na odprto morje ustvariti umetniški vtis pred referendumom. Torej na arbitražo gredo s figo v žepu .
SAMUEL ŽBOGAR: Kar nekaj zadev, ki jih je mogoče komentirati. Glede umetniškega vtisa – bi jaz prej rekel, da umetniški vtis je ta izjava, ki je pripojena sporazumu enostranska in ki jo tako radi citirate, to je umetniški vtis in ki v bistvu dokazuje, da to, kar je v arbitražnem sporazumu je v bistvu stik Slovenije z odprtim morjem oziroma izhod Slovenije na odprto morje. Tako, da to, kar se tiče umetniškega vtisa.
Drugače pa vlogo Slovenije na Balkanu, sami ne vidimo kot vlogo nekega, nekega, ki bo imel primat na Balkanu, ampak bolj kot država, ki je tu zato, da povezuje, zato da rešuje, pomaga reševati probleme v regiji, kajti čim bolj bo regija stabilna, čim bolj bo na poti v Evropsko unijo, čim bolj bodo ljudje zadovoljni, ekonomska rast velika, tem večjo korist bo imela tudi Slovenija, ki je s tem območjem povezana predvsem preko gospodarske menjave. Tako da mi svojo vlogo vidimo kot povezovalno vlogo in mislim, da se nam ni treba bati prihoda Hrvaške v Evropsko unijo ali pa takoj zatem Srbije. Nasprotno. Mislim, da nas je zgodovina naučila, da je najslabše v tej regiji to, če bi si kakšna država prizadevala za primat. Ampak ravno zato smo z začetkom Brdskega procesa, z začetkom konference na Brdu hoteli vzpostaviti to regionalno sodelovanje, ko se države enakopravno za okroglo mizo pogovarjajo o problemih v regiji oziroma o skupnem sodelovanju za prihodnost. Tako da mislim, da Slovenija kot majhna država nasploh si mora v zunanji politiki prizadevati za povezovanje, zato da rešuje probleme, zato da zbližuje različna stališča, da išče kompromise in da spodbuja dialog. Tu vidim vlogo Slovenije, tako v mednarodnih odnosih kot posebej na zahodnem Balkanu. In v to smer je šlo sprejetje smernic Vlade za sodelovanje z zahodnim Balkanom in v tej smeri bomo tudi delovali.Črnogorski zunanji minister je bil v petek v Sloveniji. Takrat je na vprašanje novinarjev tudi komentiral, da kot država regije z nekim pričakovanjem in upanjem gledajo na potrditev arbitražnega sporazuma na referendumu, kajti v tem arbitražnem sporazumu vidijo tisti pozitivni signal, ki ga je Slovenija skupaj s Hrvaško poslala v regijo in ki je sprožil neko bolj optimistično razpoloženje v sami regiji. Zato upajo in pričakujejo, da ga bodo tudi slovenski volivci potrdili na referendumu. Hvala.
MILENKO ZIHERL: Kljub temu, da je minister na veliko stvari odgovoril, pa je tema tako aktualna, da predlagam, da se opravi širša razprava na eni naslednjih sej, predvsem z naslednjega vidika. Nihče nima nič proti, celo podpiramo vključevanje Srbije in Hrvaške v Evropsko unijo, vendar morajo biti pri tem zaščiteni interesi Slovenije. Ravno arbitražni sporazum je lahko prelomnica, saj se slabi pristopi oziroma rezultati in nezadovoljstvo potem lahko odslikavajo še na petih, šestih odprtih vprašanjih, ki jih ima Hrvaška z drugimi državami. In to je slaba popotnica za Balkan kot območje miru in stabilnosti in dobrega gospodarskega sodelovanja, za katerega je velika volja in tudi zaenkrat zelo uspešno poteka, vendar so raznorazne birokratske ovire še vedno napoti, ki bi bile z integracijami odpravljene. Slovenija pa vsekakor mora ščititi svoje interese in se ne sme iti solo akcij ter potem razburjati Evrope, predvsem predsedujočo Španijo v zvezi s to konferenco na Brdu. In ravno zaradi tega, da se bodo zelo aktualne zadeve razčistile in da bodo prišle tudi pred Odbor za zunanjo politiko, predlagam, da se opravi širša razprava na to temo. Hvala lepa.