Kakšna je medijska svoboda v Sloveniji?

Na današnji novinarski konferenci  je poslanec SDS Miro Petek komentiral poročilo organizacije Novinarjev brez meja, ki je ocenila, da je indeks svobode tiska v Sloveniji izredno padel. “Slovenija je pristala na 37 mestu in je padla za sedem mest, kar je zaskrbljujoč podatek,” je poudaril poslanec in dejal, da gre za lestvico, ki je nastala na osnovi poročanja o kršitvah medijske svobode po celem svetu in s tem tudi v Republiki Sloveniji. Ker gre za zaskrbljujoč podatek, bi se, po oceni poslanca, morali s padcem indeksa svobode tiska v državi več ukvarjati. “V PS SDS smo čakali dva dni, ali se bo kaka parlamentarna stranka vladajoče koalicije ali celo Vlada RS odzvala na velik padec indeksa svobode tiska, ki ga pripravlja mednarodna organizacija Novinarji brez meja s sedežem v Parizu, vendar ni bilo nobene reakcije, saj jih očitno tak padec ne skrbi,” je uvodoma dejal poslanec SDS in pojasnil, da je organizacija Novinarji brez meja tudi posvetovalni organ Sveta Evrope in Evropske komisije, torej gre za vplivno združenje civilne družbe, katerega mnenja, priporočila in izsledki so pomembni tudi za evropske institucije. Poslanec Miro Petek je pojasnil tudi, da vprašalnik organizacije Novinarji brez meja sestavlja 40 vprašanj, iz samih odgovorov in pozicije Slovenije na tej lestvici pa je mogoče zaznati, kaj se je v zadnjem letu v Sloveniji dogajalo na področju medijske svobode in seveda, zakaj je prišlo do takšnega padca indeksa Slovenije v letošnjem letu, in to v času, ko vlado vodi g. Borut Pahor in ko ni bilo nobene novinarske peticije ali protesta.”V letošnjem letu so se nadaljevali posegi kapitala v medijsko krajino, nadaljevala se je koncentracija oziroma berluskonizacija slovenskega tiska,” je povedal Miro Petek in dodal, da je berluskonizacija v Sloveniji bolj nevaren pojav kot tisti z istim imenom v Italiji, ker ima Italija več prebivalcev in bolj odprt medijski prostor.

Organizacija Novinarji brez meja v Sloveniji skrbno beleži različne primere pritiskov na medije in novinarje in seveda je v svoji analizi naletela tudi na uničenje starega Maga, in s tem siromašenja slovenskega medijskega prostora  in velikih pritiskov na novinarje. Ta organizacija  je zaznala tudi pritisk na odgovornega urednika na STA. “Vlada kot lastnica STA ima glavno vlogo pri imenovanju direktorja in torej ne more biti indifirentna, ali se oprati krivde glede stanja na STA in odstavljanja odgovornega urednik. To je po naši oceni eklatanten vpliv vlade in politike na medije,” je dejal miro Petek in dodal, da se je raziskava končala v oktobru, zaradi česar ni mogla zaznati dejstva, da  je zoper odgovornega urednika direktor STA sprožil postopek odpovedi delovnega razmerja.    “Kapitalski prevzem medijev s strani tajkunov, ki z mediji ne znajo gospodariti oziroma upravljati in medije uporabljajo le v neki funkciji pritiska ali izsiljevanja politike za njihove kapitalske cilje, se je pokazal v  slabem stanju nekaterih medijev, padcih naklade, izgubljanju zaupanja bralcev in gledalcev, ” je prepričan poslanec SDS.  

Tudi sodna prepoved pisanja o Ceraniju v Dnevniku je presedan, ki je Slovenijo še dodatno porinil navzdol po lestvici, pojasnjuje Petek in dodaja, da gre po njegovem mnenju v tem primeru za posredno ustrahovanje novinarjev in medijev, češ da morajo o lastnikih kapitala in tajkunih sumljivega porekla pisati prizanesljivo.  
   
“Sam imam podoben primer, to je plačilo 3000 evrov kazni, ker sem pisal o koroškemu tajkunu resnico. Tudi sodišče je ugotovilo, da sem pisal resnico, saj sem v svojih člankih predložil vso potrebno dokumentacijo. Toda sodišče je ocenilo, da se je ta gospod lahko počutil prizadetega in me oglobilo,” je dejal Miro Petek in poudaril, da lahko iz obeh primerov potegnemo zaključek, da lahko tudi sodišča v Sloveniji predstavljajo resno grožnjo medijski svobodi.  

Poslanec SDS in nekdanji novinar pa je izpostavil še druga zanimiva vprašanja, ki so bila postavljena v tej raziskavi, in bi v Sloveniji terjala analizo, in sicer: koliko je medijev v Sloveniji, ki so odvisni od oglaševanja podjetij v državni lasti in koliko nevšečnim medijem so ti oglaševalci odškrnili oglaševanje. Dugo relevantno vprašanje je: koliko medijev mora biti naklonjenih vladajoči eliti, da si je lahko pridobilo državna sredstva za pluralizacijo medijev, kajti obstoj nekaterih medijskih hiš je od tega odvisen. In še, koliko razmere v medijski krajini vplivajo na samocenzuro v novinarstvu. “Zelo malo se ukvarjamo z vprašanji  mobinga ali psihičnega terorja nad novinarji s strani lastnikov oziroma urednikov, in tega, koliko se potem novinarji zatekajo v bolniški stalež,” je povedal Miro Petek. Po njegovih besedah tudi zaskrbljujoč in negotov ekonomski položaj, delo na začasnih pogodbah,  novinarje postavljajo v podrejen položaj.

Poslanec je še ocenil, da v času vlade Janeza Janše očitno medijska svoboda ni bila toliko okrnjena, saj je bila Slovenija takrat bistveno višje na omenjeni lestvici.

Na povezavi si lahko ogledate poročilo novinarjev brez meja:
http://www.rsf.org/en-classement1003-2009.html