Kakšna bo vloga direktorjev sodišč?

Državni zbor je na svoji 11. seji drugič obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih, ki uvaja novo delovno mesto – direktorja sodišč. V nadaljevanju objavljamo stališče PS SDS glede predloga zakona, ki ga je predstavil poslanec SDS dr. Vinko Gorenak.

Magnetogram ni lektoriran! Dr. Vinko Gorenak: “Pri tem zakonu naj v imenu Poslanske skupine SDS rečem naslednje: vladni program je predvideval predložitev državnemu zboru za ta zakon, 19. 5. 2009 in sprejem v Državnem zboru, 15. 8. 2009, zgolj za osvežitev spomina. Sicer pa v tem zakonu je potrebno pozdraviti nekatere rešitve, ki so izjemno dobre. Te so naslednje: začnem naj seveda s pozitivnim, tako moramo biti naravnani. In sicer, okrajna sodišča dejansko na nek način postanejo del okrožnih sodišč. To je zapisano tudi v našem predvolilnem programu in seveda to rešitev pozdravljamo, ker menimo, da bo s tem precej več fleksibilnosti omogočeno na relaciji med okrajnimi in okrožnimi sodišči in bo možno seveda tudi sodnike enostavneje prerazporejati tja, kjer je to potrebno. Vendar hkrati je treba reči nekaj, da je velika večina okrajnih sodišč v slovenskem prostoru tistih, ki je program Lukenda uresničila v celoti, tako da seveda na nek način tudi, lahko bi rekli, da bodo celo kaznovani, ampak ne bomo o tem, ne posvečamo temu kakšne posebne pozornosti, rešitev je dobra.

Pozdravljamo tudi ustanovitev specializiranega oddelka za zahtevnejše primere. Ta rešitev je dobra. Bodimo kratki in jedrnati, minister predlaga nekaj, kar je korektno in pa seveda koristno za naš pravni sistem.

Preidem pa naj seveda na direktorje sodišč. Direktorji sodišč so za poslansko skupino SDS na način, na kakršen so umeščeni na sodišča, nesprejemljiva zadeva. V mednarodnem pregledu, ki ga imate tudi v gradivu, vsaj za Nemčijo, Avstrijo, Finsko, takega delovnega mesta ne najdete. Sam sem preveril in je neka podobna funkcija, če se ne motim na Nizozemskem ali Danskem. Tam nekje. Seveda se je pa potrebno strinjati in to je absolutno res, o tem sva z ministrom govorila, da je v sodstvu premalo menedžmenta. Jaz se strinjam, da je v sodstvu premalo menedžmenta, da je ta nujno in več kot nujno potreben. Vendar kaj je menedžment? Menedžment si predvsem napačno razlagamo. Menedžment so lahko ljudje, menedžment so lahko procesi. To vam pove vsaka teorija menedžmenta.

Če pa govorimo o menedžmentu kot procesu, govorimo pa o organiziranju, vodenju, kontroliranju in planiranju. Ampak ta proces organiziranja, vodenja, kontroliranja in planiranja je v vsej svetovni literaturi menedžmenta neločljivo povezan z menedžmentom. Ali je to nižji menedžment, ali je to srednji menedžment, ali pa je to top menedžment. V primeru sodišč lahko govorimo, da tudi delujejo avtonomno, samostojno in tako dalje, lahko govorimo, da je to top menedžment sodišč. Torej ta funkcija neločljivo organiziranje, vodenje, kontroliranje in planiranje neločljivo pripada samo eni osebi. To je predsedniku sodišča. Mi pa imamo danes poleg predsednika še sekretarja sodišč, med ti dve funkciji pa vnašamo direktorja sodišča. Pri čemer vsaj meni iz prehodnih in končnih določb ni jasno, ali bo delovno mesto sekretarja sodišča izumrlo, ali ga ne bo več. Če bi bilo temu tako in če potem samo seveda prenašamo ali pa preimenujemo sekretarja v direktorja, potem nismo naredili nič. Zlasti pa nismo naredili nič, če bo, in to bo, tako je razvidno, ta direktor sodišča podrejen predsedniku sodišča. Za nas bi bila zelo sprejemljiva rešitev, da te menedžerske funkcije opravlja predsednik sodišča, torej naj manj sodi in naj več menedžira, naj se več ukvarja z menedžmentom.

To bi bilo povsem normalno in tako bi bilo tudi prav. Normalno je tudi to, da se ukvarja s sojenjem delno, zato da zadrži, če želite, status sodnika za čas, ko ne bo več predsednik sodišča.        Kar se tiče odločitve poslanske skupine naj rečem le še to, da se bomo odločali šele takrat, ko bomo videli, kakšna je podpora našim amandmajem. Hvala lepa.