Kakšna bo socialna in družinska politika pod ministrico Ksenijo Klampfer iz SMC?

Pred pristojnim parlamentarnim odborom se je danes kot kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavila Ksenija Klampfer, ki se je proslavila s tem, da je v lanskem letu v maju kot načelnica Upravne enote Maribor prepovedala koncert hrvaškega glasbenika Thompsona. Pomenljivo je, da je bila Klampferjeva kot zvesta članica SMC nato novembra istega leta – morda za nagrado za prvo prepoved koncerta tujega glasbenika v samostojni Sloveniji ? – že imenovana za državno sekretarko na ministrstvu za javno upravo. 

Ksenija Klampfer je ob zaslišanju na odboru sicer izpostavila potrebne ukrepe na področjih trga dela, družinske in socialne politike ter pokojnin. Uspeh načrtovanih sprememb bo po njenih besedah v veliki meri odvisen od konstruktivnega socialnega dialoga.
Kot je napovedala kandidatka, si bo kot ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prizadevala, da se bo v prihodnjih dveh letih dvig minimalne plače gibal v dinamiki 4,5 odstotka vsako leto. Po njenih besedah bo potrebna nova formula za izračun minimalne plače, pri čemer bo njena uporaba pogojena z razmerami v gospodarstvu in na trgu dela.

Na področju trga dela se je Klampferjeva zavzela tudi za takojšnjo pripravo strategije boja proti prekarnosti, ureditev položaja agencijskih delavcev kot ene od oblik prekarnosti ter ureditev zdravstvene in socialne varnosti samozaposlenih oseb. Dejala je, da je treba najti rešitev “za prvih 30 dni, seveda na način, da ne bo prihajalo do zlorab”.

Poslanke in poslanci SDS, ki so sodelovali v razpravi na odboru, so izpostavili, da je Klampferjeva pravzaprav napovedala kar nekaj »povišic« na področju socialnih transferjev, zato je upravičen dvom v njihovo javnofinančno vzdržnost ali kot je dejala mag. Karmen Furman: »Navedli ste obsežen spisek želja in izplačevanja socialnih transferjev za različne skupine, vendar pa nikjer niste razložili, kje nameravati najti finančne vire za vsa izplačila vseh transferjev, ki jih omenjate.« Mag. Karmen Furman je tudi izpostavila, da kandidatka za ministrico ni odgovorila, kakšna bo nova ureditev letnega dodatka, kakšna konkretno bo nova ureditev vdovskih pokojnin, koliko bo znašala ponovna uvedba seniorske olajšave. Po njenih besedah, je preveč konkretnih vprašanj s strani kandidatke ostalo neodgovorjenih.  Poslanka Furmanova je Klampferjevi tudi očitala, da skuša pri ureditvi prekarnega dela širiti elemente delovnega razmerja v pogodbe civilnega prava, to pa bi se po njenem mnenju lahko slabo odrazilo v okviru sklepanj civilnih pogodb. »Nekdo po novi definiciji prekarnega dela tako ne bo mogel opravljati dela oziroma storitve po sklenjeni civilni pogodbi, ker bo moral skleniti pogodbo o delovnem razmerju,« je še ocenila Furmanova. Ob tem pa je, kar se tiče pokojnin, mag. Furman dejala, da je nedopustno, da upravičenci v Sloveniji prejemajo pokojnino, ki jim sploh ne omogoča dostojnega življenja.

Poslanko SDS Jelko Godec pa so zanimali tako pogledi kandidatke na družinsko politiko kot tudi konkretno na socialne zadeve. Ob tem je poslanka vprašala, na kakšen način se namerava Klampferjeva lotiti projekta reorganizacije centrov za socialno delo in zavodov za zaposlovanje. »Ta reorganizacija se je začela pod ministrico Anjo Kopač Mrak, projekt je zastavljen in verjetno je v takšni fazi, da je nesmiselno stopiti nazaj korak ali dva, zato me zanima, kako boste kot ministrica zagotovili, da bodo ljudje ponovno dobili zaupanje v institucije kot so CSD-ji in Zavod za zaposlovanje?« je vprašala Godčeva. Ob tem je izpostavila, da je zaupanje v te institucije padlo na minimum tudi zato, ker so direktorji omenjenih institucij politično nastavljeni oziroma je vodenje teh ustanov del političnih igric levih strank. Poslanko je še zanimalo, kako namerava kandidatka za ministrico urediti položaj gospodinj, ki so delale na kmetijah in niso bile zavarovane ter na jesen življenja nimajo zagotovljene socialne varnosti. 

S področja mladinske problematike pa je Godčevo zanimal pogled kandidatke Klampferjeve na nacionalno shemo pripravništev ter na štipendijsko politiko, predvsem pa na dejstvo, da država zamuja z izplačilom štipendij za dijake in študente. »Veliko dijakov in študentov se sooča s tem, da bodo izplačilo štipendije prejeli šele v mesecu januarju. Sicer so takrat izplačane tudi štipendije za nekaj mesecev nazaj, a vprašanje je, kako naj dijaki živijo v tem vmesnem času, dokler štipendija ni izplačana? Ima kandidatka za ministrico kakšne rešitve za to, da do teh zamud ne bi prihajalo?« je vprašala Godčeva. 

Vezano na vprašanja družinske politike, pa je poslanko SDS zanimalo, kakšni so načrti in ukrepi, ki bi jih kandidatka za ministrico vpeljala za povečanje natalitete. »Ste morebiti kaj razmišljali, kakšna je delovnopravna zakonodaja v povezavi z odpuščanji žensk v času materinskega dopusta?« je vprašala Godčeva in ob tem razkrila, da se je v svoji profesionalni karieri tudi sama že znašla na trgu brezposelnih prav v času materinskega dopusta. 

Poslanka Godčeva je v svoji razpravi še izrazila mnenje, da bi morala ministrica sprejeti konkretne ukrepe na področju nasilja nad ženskami. »Ne govorim o pisanju resolucij, teh imamo že tako dovolj. Začnimo te zadeve konkretno urejati,« je bila odločna poslanka. 

Poslanca SDS Jožefa Lenarta pa je zanimalo, kako kot kandidatka za ministrico ocenjuje določilo koalicijske pogodbe, da bi se prekarno delo reševalo z dvigovanjem prispevkov na vse oblike dela. »Zanima me tudi, kaj menite o tem, da se v koalicijskem sporazumu posebej zavzemate za krepitev  pomena zadružništva in socialnega podjetništva,« je vprašal poslanec, ki je obenem dodal, da se moramo pri socialnem podjetništvu predvsem vprašati,  na kakšen način naj bi se to financiralo, kakšni so učinki socialnega podjetništva in ali so rezultati socialnega podjetništva merljivi. Ker je kandidatka za ministrico omenila, da se potrebuje tudi več novih inšpektorjev za delo, je poslanca Lenarta zanimalo tudi, od kod se bo zagotovilo nove, usposobljene kompetentne kadre.

Poslanec SDS Marijan Pojbič pa je v svoji razpravi izpostavil predvsem posamezna določila koalicijske pogodbe in od ministrice terjal konkretne odgovore na vprašanja o konkretnih ukrepih, kako namerava določila koalicijske pogodbe izpeljati.

Fotografije: Državni zbor RS, Borut Peršolja