Kakšen je slovenski nacionalni energetski načrt?
ponedeljek, 16. 11. 2009Magnetogram ni lektoriran!
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik vlade. Podnebne spremembe in katastrofalne posledice, ki jih le te prinašajo za naš planet, so rodile številne zavezujoče iniciative in ukrepe, tako na globalni, kot evropski ravni. Neodgovorna zavest, da moramo nujno ukrepati, temveč tudi zavezujoče evropske direktive pred Slovenijo postavljajo jasne cilje in zahteve, ki terjajo hitro in učinkovito ukrepanje. Nacionalni cilji, glede obnovljivih virov energije za Slovenijo je 25% le-teh v končni porabi do leta 2020.
Ta zahteva je ambiciozna in dosegljiva le ob znatnem in usklajenem angažiranju številnih resorjev Vlade. Do sredine prihodnjega leta moramo v Evropsko komisijo poslati že številne podatke. Torej, najpomembnejši pa je akcijski načrt za obnovljive vire. Do konca letošnjega leta pa podatke o: presežkih pri proizvodnji obnovljivih virov, skupne projekte po letih do leta 2020 in povpraševanje po obnovljivih virih po letih do leta 2020. Do navedenih podatkov ni mogoče priti na pamet, za to je treba imeti praktično izdelan nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo. Pravila strateškega načrtovanja, pa bi terjala najprej pripravo strateškega dokumenta, to je nacionalnega energetskega načrta. In na njegovi podlagi pripravo nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo. Šele pred nedavnim pa je Vlada sprejela določene ukrepe v smeri, torej formirala je delovno skupino za pripravo nacionalnega akcijskega načrta.
Zato vas sprašujem, spoštovani predsednik vlade:
Kaj je vlada naredila doslej za izpolnitev zahtev iz direktive o obnovljivih virih energije?
Kako daleč je priprava nacionalnega energetskega načrta in nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo?
Kako to, da vlada načrtuje najprej strateški dokument oziroma najprej akcijski in potem strateški dokument. Spoštovani predsednik vlade, najprej akcijski načrt in potem strategija?
Ne zatika pa se seveda le na področju načrtovanja. Do nepotrebnih in nerazumnih zamud in posledično škode prihaja tudi pri izvajanju pomembnih investicij v obnovljive vire energije. To bom ponazoril na primeru gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Ker Ministrstvo za okolje in prostor in vlada do sredine tega leta nista dorekla način financiranja izgradnje vodne infrastrukture, je bil pred nedavnim razveljavljen razpis za gradnjo akumulacijskega bazena pri Hidroelektrarni Krško. Prihaja do nepotrebne zamude, pri čemer vsak mesec zamude pomeni izpad proizvodnje v znesku približno pol milijona evrov za našo energetiko. Kdo bo odgovarjal za nastalo škodo? Tudi načrtovanje Hidroelektrarne Brežice in Mokrice se je ustavilo, ker želi državni Zavod za varstvo narave sredi gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi umestiti to reko v spodnjem toku v Naturo 2000. To bi praktično uničilo projekt.
Torej: Kaj boste naredili, da se bo to projektiranje in izvajanje nadaljevalo? In iz proračunskih dokumentov so razvidni tudi novi davki iz naslova energetike.
BORUT PAHOR: Zdaj ne vem kako bodo odločili ljudje na naslednjih volitvah, ampak, če bom kandidiral in če bom znova v poslanskih klopeh in morda v opoziciji, bom nekoliko bolj ponižen pred naslednjo oblastjo, ker se bom zavedal, da nisem naredil vsega, kar bi lahko ali pa, da bi kakšno stvar naredil boljše in vi kot minister za gospodarstvo bi lahko delili ta občutek z mano tudi po enem letu. Najprej, kar se tiče zastojev pri načrtovanju slovenske energetske politike. Do zastojev ne prihaja. Nacionalni energetski program nastaja v skladu s časovnico. Ta je bila predložena zeleni knjigi pa je sedaj v javni obravnavi. Osnutek nacionalnega energetskega programa bo, kot je bilo takrat napovedano, predvideno v aprilu leta 2010 v javni obravnavi.
Kar se tiče zastojev pri investicijah v obnovljive vire energije pa nekaj naslednjih informacij o katerih sprašujete. Gradnja verig hidroelektrarn na spodnji Savi je glede na zakonske roke zaenkrat še v okviru terminskih načrtov. Torej ne zamuja. Po zakonu naj bi se zaključila leta 2015. Dosedanji zapleti nakazujejo možnost, da bi se to lahko zgodilo kakšno leto kasneje. Znan je zadnji zaplet v zvezi s predlogom razglasitve dela Sava za območje Nature 2000, ki pa do razpleta povzroča zamudo pri načrtovanju zadnjih dveh hidroelektrarn za mesec do dva. Še pred tem je k zamudi prispevala cela vrsta v naprej nepredvidljivih dogodkov. Ministrstvo za gospodarstvo kot pobudnik državnega prostorskega načrta je, na to sem prej referiral, je v prejšnjih letih zamujalo z naročilom strokovnih podlag za prostorski akt. Med pripravo prostorskega načrta se je spremenila zakonodaja s področja varstva kulturne dediščine. Sosednja Republika Hrvaška ni dala vhodnih(?) podatkov, ki so potrebni za pripravo prostorskega načrta. Neučinkovito je bilo tudi usklajevanje med različnimi investitorji v ta prostor, ki jih projekt gradnje hidroelektrarne zadeva.
Zdaj pa poglejmo kaj je naredilo naše ministrstvo v tem letu. Letos je imenovalo medresorsko koordinacijsko skupino. Ta koordinacija je bila že predvidena, vendar ni bila doslej ustanovljena. Največji posamični projekt proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije, veriga hidroelektrarn na spodnji Savi dejansko zamuja za štiri leta in to zato, ker Ministrstvo za gospodarstvo v preteklem mandatu ni podalo pobude za izdelavo državnega prostorskega načrta za verigo teh hidroelektrarn. Ministrstvo za okolje in prostor posledično torej ni začelo s postopki priprave prostorskih aktov in tudi koncesionar, to je holding slovenskih elektrarn, za to ni storil prav nobenega koraka pri načrtovanju tega projekta. To pomanjkljivost smo odpravili, štiriletna zamuda pa seveda ostaja.
Jaz bi rad na koncu povedal, da se bom udeležil vrha v Kopenhagnu, to sem danes obljubil tudi nevladnim organizacijam, ki so me dopoldne obiskale, z željo, da bi Slovenija aktivno sodelovala pri novi podnebni politiki. Kot veste, je Državni zbor v proceduro, mislim, da je že, na tej seji dal resolucijo aktivni vlogi Republike Slovenije, pri podnebnih spremembah, ki ne nazadnje, gospe in gospodje, ta vlada je ustanovila službo za podnebne spremembe. Hočem samo reči, da dajemo temu področju veliko pozornost, in da se bomo zelo angažirali, seveda pa, kot vsi zaskrbljeni nad prihodnosti, vi ste govorili o svetu za naše otroke, želimo da bi prišlo do konsenza med velikimi igralci, to je med Evropo, Ameriko, Kitajsko in Indijo. Vprašanje ali bo to uspelo v Kopenhagnu ali prej ali slej nam bo tudi ta želja, da bi imeli za 20% nižji izpust, uspela. Hvala.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Spoštovani predsednik vlade, ustanavljanje komisij in skupin, vam ne bo rešilo naloženih nalog in tudi ne bo odpravilo zamud. Še enkrat pa sprašujem, nisem dobil odgovora: Kako to, da načrtujete v vaših strateških usmeritvah, ki jih je vlada sprejela, najprej sprejetje akcijskega načrta za obnovljivo energijo in šele potem strateškega dokumenta, ki bi pravzaprav moral biti osnova za akcijske in izvedbene načrte? Torej, v navzkrižju s strateškim planiranjem. Prosim za odgovor.
Druga stvar je ta, da so zamude nastale in zamude so povzročene z nedelovanjem oziroma neusklajenim delovanjem koalicije. Namreč, do zamude je prišlo, ker bi do 30. 6. tega lega morali narediti načrt financiranja, izgradnje vodne infrastrukture, pa ga niste. Zato je bila razveljavljen razpis in vsak mesec je pol milijona evrov škode. In spoštovani, namesto, da bi pohiteli s tem strateškim in izvedenim načrtovanjem v slovenski energetiki, ter pospešili te investicije, vaši uradniki napovedujejo nove davke in dajatve in prispevke. Direktor direktorata, mag. Kopač napoveduje uvedbo prispevka za učinkovito energijo, ki naj bi znatno podražil kurilno olje in druge stare energente. Cena kurilnega olja naj bi se izenačila s ceno nafte. Isti uradnik napoveduje dvig prispevka za obnovljiv vire, kar bo drastično povečalo položnico. V proračunih za 2010 in 2011 je predvideno kar 5 do 6-kratno povečanje dajatev za obremenjevanje okolja z emisijami CO2. Uveljavitev teh povečanj bo torej še pred spremembo strateških in akcijskih dokumentov. Torej, sprašujem spoštovani predsednik vas, ker sem vas vprašal v prvem o dajatvah, pa mi niste nič odgovorili: Za koliko se bodo podražili energenti in osnovni življenjski pogoji v Sloveniji zaradi teh vaših napovedanih prispevkov? Torej, če bo cena kurilnega olja znašala kot cena nafte na bencinskih črpalkah, to pomeni 30% do 40% povečanje.
BORUT PAHOR: Enkrat smo že imeli to diskusijo v državnem zboru in če bo še ena bomo še enkrat pojasnili nekaj stvari. Sklicali bomo tudi strateški svet za energetiko, tako da počasi bomo delali vse tiste korake, ki so potrebni za to, da bomo izpolnili visoka pričakovanja, ki jih imamo na tem področju.
Vlada se je pač odločila za te korake, ki sem jih prej že navedel, gospod poslanec, in bo sledila. državni zbor bo v skladu pristojnostmi soodločal ali pa odločal o njih. To je odgovor na vaše vprašanje.
Mi bomo ravnali tako kot menimo, da je v aktualnih razmerah najbolj primerno. Ne pozabite čez tri tedne je konferenca v Kopenhagnu. Od odločitve v Kopenhagnu je odvisno zelo veliko, potem je tukaj še Svet Evropske unije, ki bo določil politiko na tej osnovni. Slovenija bo morala prilagoditi svojo energetsko politiko tako, da bomo več investirali v obnovljive vire energije kot plačali za bone, ki bodo posledica slabe energetske politike za voljo neustreznih energentov. Kolikšna bo cena, na to vprašanje vam ne znam odgovoriti.
Samo še to bi rad povedal na koncu, da načrtujemo tudi vrsto drugih investicij v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Začetkom tega meseca smo uveljavili izjemno stimulativno subvencijsko shemo za proizvajalce elektrike iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje elektrike in toplote od katere pričakujemo spodbudo mnogim novim investicijam. Investicije v fotovoltaični elektrarni so na primer ta trenutek pravi modni hit tudi pri nas in znotraj letošnjega leta pričakujemo skokovit več kot 100% porast tovrstnih investicij. Z novo subvencijsko shemo nadomeščamo prejšnjo shemo, ki je bila uveljavljena leta 2002. V tem obdobju se je zaradi državnih spodbud proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov dvignila iz 403 milijona kilovatnih ur leta 2003 na 962 milijonov kilovatnih ur leta 2008.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Predsednik, na podlagi določil Poslovnika bi terjalo opraviti širšo razpravo, saj na nekatera vprašanja praktično ni bilo odgovora. Še posebej ta, da se bo pred sprejetjem in pred uveljavitvijo strateških in izvedbenih dokumentov v Sloveniji uvajalo nove davke, prispevke in dajatve iz naslova energetike. Mag. Janez Kopač, direktor direktorata za energetiko je seveda napovedal niz prispevkov. Prispevek za učinkovito rabo energije, ki naj bi obdavčil tako imenovane stare energente, vključno s kurilnim oljem. To bo podražilo življenje vsem v Republiki Sloveniji, ki seveda uporabljajo ta energent, tudi upokojencem, ki bodo prikrajšani za usklajevanje pokojnin po novem, na predlog te Vlade. Tudi tistim socialno ogroženim, ki se jim ne bodo socialni transferji usklajevali več tako kot doslej. Torej, na eni strani se znižuje kupna moč po drugi strani se pa obremenjuje ljudi z novimi dajatvami, še preden so znani tudi ukrepi. To je ena stvar.
Druga stvar je zelo pomembna. V proračunih, spoštovani predsednik vlade v letih 2010 in 2011 je predvideno povečano število dajatev za obremenjevanje okolja z misijami CO2 za pet do šestkrat. Sprašujem vas in to je retorično vprašanje in ta razprava bo pokazala odgovore na to, katere storitve in katere dobrine se bodo v Sloveniji podražile za vse ljudi na podlagi teh novih dajatev in povečanje teh dajatev. Spoštovani predsednik parlamenta jaz sem želel te odgovore, niti enega od teh odgovora nisem dobil v predvidenem času čeprav ga ima predsednik Vlade več na voljo kot jaz. In zato predlagam, da se o tem opravi širša razprava.
In še nekaj, zastale so dejansko investicije, ki bi morale biti najbolj spodbujane. Pravite, da je renesansa investicij v fotovoltaične elektrarne. Vsako fotovoltaično elektrarno plačujejo ljudje iz položnic zaradi prispevka. Tudi zaradi te renesanse se bodo položnice za električno energijo povečale, vsem ljudem.
Še enkrat na eni strani novi davki po drugi strani pa seveda zniževanje usklajevanja teh “fičenkov”, ki jih številni na robu preživetja od države dobivajo. Pa ne samo države, tudi zasluženega denarja na področju pokojnin. Jaz mislim predsednik, da je o tem nujno opraviti širšo razpravo in ta razprava bo pokazala ali imate argumente v nekih strateških usmeritvah. Spoštovani, neka konferenca v Kopenhagnu ne bo nič pomagala našim davkoplačevalcem in tudi nič ne bo pomagala pri napovedi vseh teh davkov, ki ste jih že naredili. In zato res pričakujem, da imejte nekoliko več razumevanja do situacije v kateri so se številni znašli in ne napovedujte novih davkov v naši državi.