Kakovost se rodi v konkurenčnem okolju in ne z dekretom

Mnogo hrupa, nepotrebnih stroškov, par zelo zadovoljnih svetovalcev ministra s honorarji in malo koristnega za državljanke in državljane. Poleg več deset podverzij sprememb Zakona o zdravstveni dejavnost, ki je ostal v predalu, je Ministrstvo za zdravje (MZ), tokrat pod novim ministrom, javnosti dalo nadgradnjo zdravstvenega sistema, kar naj bi javnosti dalo vtis, da se na področju zdravstva dogaja nekaj pomembnega. Bati se je, da bo tudi s tem dokumentom mnogo hrupa, nepotrebnih stroškov, par zelo zadovoljnih svetovalcev ministra s honorarji in malo koristnega za državljanke in državljane.

Pojdimo k nadgradnji. Dokument je sicer kratek, 25 tiskanih strani, morebiti z namenom, da bi bil zgoščen in pregleden. V resnici je dokument pisan nerazumljivo tudi visoko izobraženim (npr.: Temeljna načela nadgradnje zdravstvenega sistema: 3. Zagotavljanje finančne dostopnosti s strateškim zagotavljanjem storitev posameznim kategorijam prebivalstva preko definiranja košarice zdravstvenih storitev v skladu z načeli klinične in stroškovne učinkovitosti ter sprememb sistema zdravstvenega zavarovanja). Dvomimo lahko, da je ta tekst razumljiv piscu samemu. Če na hitro preletimo zapisana najboljša načela, namene, preventivo, enakost, pravičnost in podobne ponavljajoče se dobre namene in izpostavimo najpomembnejše, je namen nadgradnje ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje (DZZ), povečati prispevke, zmanjšati pravice in zasebna sredstva, monopolizirati zdravstveno zavarovalnico (ZZZS), zatreti zasebno pobudo med izvajalci, mrežno povezati in združevati izvajalce po regijah, povečati učinkovitost zdravstvenega denarja in vzpostaviti sistem kakovosti.

Slovenski zdravstveni sistem je potreben izboljšav v cilju povečanja učinkovitosti zbranega denarja in dostopnosti do storitev. Pri načrtovanju poti do večje učinkovitosti se je potrebno zgledovati pO boljših od nas in v Evropski uniji jih je kar nekaj. Posnemati je potrebno rešitve, ki predstavljajo večjo učinkovitost, ne pa pot v zgodovino in na slabše.

V nadgradnji hitijo ukinjati DZZ pod grožnjo sankcij EU, ki ne dovoljuje omejevanja konkurence in državnega vtikanja v zasebna podjetja in sklade! Namesto nove regulative in prerazporeditve pravic in dolžnosti med obveznim in dopolnilnim zavarovanjem želijo monopolizirati sredstva v ZZZS, ki bo na ta način postal popolni monopolist nad zdravstvenim denarjem.

Posledica ukrepa bo, da bo vsakokratna oblast, in vzporedno z njo paradržavne interesne združbe v skupščini ZZZS, usmerjala denar po odtujenih interesih. Ali je v 21. stoletju še dopustno razmišljati in delovati v smeri monopolov in hkrati pričakovati njihovo učinkovitost in transparentnost delovanja? Ker je ZZZS že sedaj edini zbiratelj javnega zdravstvenega denarja, je nedvomno najboljši, a tudi najslabši hkrati, saj ga ni mogoče primerjati s konkurenco, ker je ni! Namesto tega odprimo razpravo o vzpostavitvi konkurence zavarovalnic na krajši rok, takoj pa se dogovorimo, kaj naj bo (zdravstvene storitve) v OZZ pri ZZZS krito s 100%, ter katere izločimo v DZZ in bodo krite iz sredstev DZZ 100%, in na tej podlagi naj se prerazporedi denar. Razdelimo storitve, ki so pomembne v ZZZS in tiste manj pomembne v DZZ. Regulativo izvajalcev DZZ pa nemudoma uskladimo z regulatvo EU. Nesprejemljivo je tudi, da svetovalec MZ enkrat piše študije o potrebnosti dopolnilnega zavarovanje, drugič o škodljivosti, vse odvisno od naročnika.

Kako bo povečana stopnja prispevkov vplivala na konkurenčnost gospodarstva, vemo. Vemo tudi, kako bo vplivala povečana obremenitev na plače zgornje tretjine zaposlenih, a to predlagateljev nadgradnje ne zanima. Beg sposobnih iz Slovenije bo še večji zaradi neprimerno majhnih neto plač in velikih davkov. Plačna uravnilovka je vedno imela za posledice neinovatine rešitve in enakost v revščini. Navidezna solidarnost se konča v bedi vseh, razen najbolj enakih.

Nadgradnja želi zatreti zasebno pobudo med izvajalci, zato napoveduje negativističen odnos do zasebne izvajalske pobude, čeprav je to v nasprotju z večinsko prakso v državah EU. No, dovoljene bodo izjeme pod restriktivnimi pogoji. Bojimo pa se lahko, da ne bodo te izjeme podobne sedanji praksi na MZ, ko dodeli koncesijo za 670.000 EUR zdravniku, d.o.o. z delovnim časom v javnem zavodu. Privilegirano koncesijo pa dobi kot izbranec in v posmeh njegovim kolegom, ki do take koncesije ne pridejo! Nadgradnja bo dušila konkurenco med različnimi izvajalci, saj bodo večinsko javni in bodo zato najboljši in najslabši hkrati, kot na področju zavarovanja za zdravstvene storitve. S tem bo tesno povezana ne-kakovost zdravstvenih storitev, navkljub načrtom v nadgradnji za večjo kakovost. Kdor misli, da bodo med seboj nekonkurenčni zdravstveni izvajalci delovali kakovostno, ker jim bo nekdo (MZ?) to zapovedal, je enako, kot bi pričakovali avtomobile sedanje kakovosti v planskem okolju gospodarstva. Namesto sodobnih KIA, AUDI, BMW, FORD, … bi se brez konkurence proizvajalcev za stranke vozili v moskvičih in trabantih! Razne agencije za kakovost in podobna birokracija bodo samo povečevale breme javnega sektorja kot sedanja množica njim podobnih. Pozabljamo, da se kakovost rodi v konkurenčnem okolju in ne z dekretom. Kdaj bodo to spoznali na MZ?

Zanimiva je teza o potrebnosti normativov za delo zaposlenih v javnem zdravstvenem zavodu (JZZ), ki pa naj bodo implementirani za vsaki JZZ posebej in ne enotno za vse zaposlene na istem nivoju za celi zdravstveni sistem. Taki, parcialno uvedeni normativi, bodo na papirju pospeševali sedanjo zmedo in neučinkovitost. Enaki poklici bodo v istem sistemu imeli različne, posameznemu JZZ prilagojene, normative! Na eni strani poenoteni javni (centralizirani) sistem izvajalcev, na drugi strani pa decentralizirani sistem delovnih obveznosti – normativov za delo. Ni kaj, narobe svet!

In še nekaj o mreženju in povezovanju izvajalcev horizontalno in vertikalno. Ideja je samo na videz zanimiva in nova. Spomnimo se na nedavno preminule SOZDe v našem samoupravnem okolju. Zamisel je enaka, cilji in deklarirana učinkovitost enaka. Brez dodatnega komentarja: SOZDi so neslavno in neživljensko propadli.

Ne bi bilo reforme oz. nadgradnje, če ne bi govorila o informatizaciji v zdravstvu. MZ ima na razpolago desetine mio. evrov denarja za IT, ki vztrajno ponikajo „v projektnih dokumentih“. V javnosti pa se še kar naprej prodaja „Optimizacija pretoka podatkov, informacij in analiz“. Resnica je pa taka, da si morajo izvajalci večinoma sami izgrajevati in financirati IT, druga pomoč je zanemarljiva. Vzpostavljene nimamo niti komunikacijske avtoceste (VPN) med izvajalci, kar je osnova za povezovanje izvajalcev, izmenjavo podatkov in tudi telemedicino, če seveda odštejemo nekaj poskusnih poti. Nadgradnja IT v zdravstvu bo mogoča šele po vzpostavitvi VPN-ja med izvajalci.

Za zaključek. Res so potrebne izboljšave v zdravstvu, tudi nadgradnje, če hočete, a to naj ne bo nekaj, kar se že na daleč izkazuje kot nazadovanje. Težko dobimo podobne rešitve v EU državah. MZ naj najprej pokaže dobre namene in naj najprej začne urejati neučinkovitost in neorganiziranost pri sebi in s tem da vzor ostalim udeležencem v zdravstvenem sistemu. Na žalost je praksa MZ najemanje svetovalcev, ki porabijo sto tisoč in več evrov za dvomljivo kakovost izdelka, nespodobna. Množica zaposlenih na MZ, agencijah in uradih je slab znak učinkovitosti ob dejstvu, da še za 25 strani dolg dokument potrebujejo zunanje sodelavce!

Ko bo MZ pokazalo in izvedlo nadgradnjo pri sebi, naj začne z nadgradnjo zdravstvenih zavarovalnic v smislu večje učinkovitosti in konkurenčnosti, predvsem pa koristi uporabnikov – strank. Izvajalce naj regulira v medsebojno konkurenco in povečevanje koristi za državljanke in državljane – stranke.

MZ naj državljanke in državljane vzpodbuja (in država naj jim z ukrepi omogoča) k zdravemu življenju in k višjemu dohodku, ker oboje dokazano podaljšuje življensko dobo in kakovost življenja. Ozavešča naj jih o njihovih pravicah in dolžnostih, ker je oboje medsebojno povezano in naj jim ne obljublja raja na tem svetu v monopolnem okolju ene same ZZZS in pretežno javnih izvajalcev ter pretirane socialne „pravičnosti“, ki pretirano obremenjuje z davki tiste skupine, ki so motor inovacij in napredka.

Od ekipe na MZ sem in smo pričakovali mnogo boljši in predvsem sodobnejši izdelek. Dobili pa smo že zavrženo belo knjigo v malem.

Odbor za zdravje pri Strokovnem svetu SDS
Darko Žiberna